Gepard najhitrejši med mačkami
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ KENIJE
VROČINA je negibno plapolala nad od sonca izsušeno savano. Daljnoglede smo usmerili k čredi Thomsonovih gazel. Njihovi zlati progasti boki so se bliščali v zadnjih žarkih zahajajočega sonca. Nedaleč na termitnjaku je čepel drugi opazovalec, ki se je prav tako zastrmel proti antilopam. To je bila pisana mačka z mladiči. Z jantarjastimi očmi je dodobra preučila prizor. Nenadoma so se ji mišice napele in počasi se je dvignila ter se odpravila proti čredi. Videti je bilo, kakor da so mladiči vedeli, da jo morajo počakati, dokler se ne vrne.
Previdno je stopala naprej. Zakrivalo jo je nizko grmičevje in šopi visoke trave. Gibala se je gibko in odločno. Ko se je plenu približala na kakih 200 metrov, je nenadoma otrpnila. Ena od gazel je dvignila glavo in pogledala proti njej, nato pa se je zopet sklonila k hrani. Mačka se je ponovno začela približevati. Do nič hudega slutečih živali se je pritihotapila na 50 metrov, zatem pa stekla. Kakor napeta vzmet, ki jo sprostiš, se je pognala v somrak. Čreda gazel se je razpršila na vse strani, toda mačka ni umaknila pogleda s svojega izbranega plena. Tekla je čez ravan in se približevala urni gazeli.
Preplašena žival je tekla cikcakasto, da bi pretentala preganjalca, toda tudi s taktiko izmikanja se ni mogla kosati z bliskovito hitro mačko. Potem pa je ta, le slab meter od svoje nagrade, stegnila prednjo taco, da bi žrtev spotaknila. Takrat pa ji je rahlo spodrsnilo. Gazela se ji je v trenutku izgubila izpred oči.
Zasopla gepardica je upočasnila svoj tek, se ustavila, usedla in pogledala proti svojim lačnim mladičem. Presenečen sem pogledal svojo ženo. Pravkar sva lahko opazovala mogočno hitrost presenetljivega geparda.
Hitra mačka
Gepard res lahko teče kakor veter. Neverjetno, toda iz popolnega mirovanja lahko v samo dveh sekundah doseže hitrost 65 kilometrov na uro! Teče lahko s hitrostjo do 110 kilometrov na uro. Je najhitrejša žival na kopnem. Za primerjavo: dirkalni konj lahko doseže hitrost malo nad 72 kilometrov na uro, angleški hrt pa lahko teče s hitrostjo kakih 65 kilometrov na uro. Toda gepard zmore ohranjati to presenetljivo hitrost le pri kratkih razdaljah.
Je vitek, ima dolge, gibčne noge in prožen, ukrivljen hrbet. Dolgi pisani rep je za ravnotežje, ko pri visoki hitrosti naredi zavoj in se obrne. Ob največji hitrosti so lahko njegovi skoki dolgi več kot 6 metrov. Do takšne hitrosti mu pomagajo tudi edinstvene noge, ki so bolj podobne pasjim kakor mačjim. S kremplji se med tekom bolje oprime tal.
Pisana lepota
Obrazni del gepardove glave je prav poseben in lep. Nežni črni črti se spuščata z oči proti ustnima kotoma, tako da ima žalosten, že skoraj nesrečen izraz. Na krznu ima majhne, zapolnjene lise, dlake so kratke in pogosto po telesu svetleče rdečkasto rjave, po trebuhu pa belkaste. Mladiči so ob rojstvu mnogo temnejši in imajo od vratu do repa široko grivo z dolgo, modrosivo dlako.
Gepard se oglaša s hreščanjem oziroma kakor bi ščebetala ptica. Slišati ga je tudi na dva kilometra, s tem oglašanjem pa se sporazumeva z mladiči in drugimi gepardi.
Gepard je v primerjavi s sorodnimi mačkami, kakor sta lev in leopard, po naravi mil in miroljuben. Zleknjen prede, kakor da je velikanska domača mačka. Zlahka se privadi človekove prisotnosti. Nekateri so ga celo udomačili. Seveda pa gepard ni domača mačka. Odrasel tehta 45 kilogramov ali več, z ostrimi zobmi in kremplji pa je nevarna žival, ob kateri je treba biti previden.
Gepard ob rojstvu še ne zna loviti, zato ga mora kar precej tega naučiti mati. Če mladiča vzgojijo v ujetništvu, zgubi občutek zalezovanja ali preganjanja plena. Kadar se mati in mladiči hranijo skupaj, to počnejo mirno, brez pričkanja in boja, kar je tako običajno za prehranjevanje levov. V sušnih področjih so bili gepardi znani celo po tem, da so se nasitili s sočnimi melonami.
Turisti v afriških rezervatih za divje živali so se čudili, kako neboječe so lahko te miroljubne mačke. Nič nenavadnega ni, da si odraščajoči gepard poišče senco turističnega kombija ali da skoči na pokrov motorja in skozi okenske odprtine strmi v presenečene in pogosto preplašene potnike.
Starševska mačja skrb
Samica geparda lahko skoti do šest mladičkov v leglu. Pogumno jih varuje in jih dobro skrije, v prvih nekaj mesecih njihovega življenja pa jih pogosto prestavlja. Kljub naporom gepardskih mam, da bi obvarovale svoje mladiče, pa je videti, da le kaka tretjina mladičev preživi in odraste.
Skrb gepardske mame za družino mladičev ni enostavna naloga. Mali so polni energije in izredno igrivi. Pogosto med njenim počitkom zalezujejo njen rep in planejo nanj, čim začne z njim mahati z značilnimi mačjimi gibi. Ko se med seboj bojujejo, grizejo in zasledujejo, pogosto pozabijo na vedno prisotno nevarnost plenilcev.
Ulovljeni lovec
Gepardi imajo v divjini mnogo sovražnikov. Mednje spadajo tudi levi, leopardi in hijene. Toda največji gepardov sovražnik je človek. Oblačila, talna pogrinjala in trofeje iz njegovega ljubkega pisanega krzna so zelo cenjeni. Ta urna bitja so lovili in jih šolali za športni lov. Ker se gepardi v ujetništvu ne razmnožujejo, so jih ljudje na njihovem področju že skoraj docela polovili, da bi zadostili tej svoji potrebi. Gepardi so bili še pod dodatnim pritiskom zaradi uničevanja njihovega naravnega okolja, zato so zdaj v vzhodni Afriki večinoma v rezervatih.
Ocenjujejo, da je bilo leta 1900 v 44 državah 100.000 gepardov. Dandanes jih je morda preživelo le še 12.000 v 26 državah, večinoma v Afriki. Marsikaj so še skušali storiti, da bi zaščitili to čudovito pisano mačko, vendar njeno število vztrajno pada.
Nekateri menijo, da geparda morda ne bo mogoče rešiti pred izumrtjem. Vendar pa pomirja dejstvo, da prihaja čas, ko bo človek popolnoma sprejel od Boga dano odgovornost, da skrbi za živali, jih varuje in ‚gospoduje [. . .] vsem zverem, lazečim po zemlji‘. (1. Mojzesova 1:28) Šele takrat bomo imeli resnično zagotovilo, da bodo tako lepe mačke, kakor so gepardi, večno razveseljevale prebivalce na zemlji.