Mladi vprašujejo:
Zakaj si ne bi smel prislužiti denarja?
»NAJPOMEMBNEJŠI na svetu pa je denar.« Tako je trdil britanski dramatik George Bernard Shaw. Ali se strinjaš z njim? Morda pa so tvoji občutki bolj podobni tistim, ki jih ima 17-letna Tanya, ki pravi: »Ne želim biti bogata, želim le, da sem preskrbljena.« Tudi mlademu Avianu denar ni najpomembnejši na svetu, temveč mu je le koristno sredstvo za dosego cilja. Zato pravi: »Denar potrebujem za svoje potrebe, recimo za obleke in prevoz.«
Ali si vedel, da Biblija govori podobno? V Propovedniku 7:12 pravi, da je »denar [. . .] obrana«. Revščino so nekateri opisali kot »velikega sovražnika človeške sreče«. To, da imaš dovolj denarja, te lahko vsaj nekoliko obvaruje pred problemi, ki jih s seboj pogosto prinaša revščina. Denar lahko ublaži tudi nepričakovane nesreče. »Biblija pravi, da ‚čas in razmere naklanjajo vse‘,« pravi mlada Phyllis. »Nikoli ne vemo, kdaj nas bo doletela kakšna stiska, zato moramo imeti denar prihranjen.« (Propovednik 9:11) In če se ti morda zdi, da je denar pomemben zdaj, bo lahko še pomembnejši v tvoji prihodnosti.
‚Val pridobitništva‘
Normalno in zdravo je, da nas nekoliko skrbi za to, ali imamo dovolj denarja, toda nekateri mladi so postali s tem že skoraj obsedeni. Ko so več kot 160.000 mladim postavili vprašanje »Kaj si v življenju najbolj želiš?«, jih je 22 odstotkov odvrnilo: »Biti bogat.«
Nedvomno je to hrepenenje po denarju posledica »vala pridobitništva« (kakor temu pravi revija Newsweek), ki je preplavil ves svet. »Sem zelo pridobitniški in ogromno mi pomeni blagovna znamka,« pravi 18-letni Martin. »Trdno sem prepričan, da dobiš tisto, kar plačaš. Zato za reči, ki jih želim, potrošim veliko denarja.« Martin pa ni edini mladi, ki ‚potroši veliko denarja‘. U.S.News & World Report poroča: »Lani so od 12- do 19-letniki [v Združenih državah] šli na doslej največji nakupovalni pohod, saj so skupaj zapravili za 109 milijard ameriških dolarjev, kar je 38 odstotkov več kakor leta 1990.«
Od kod pa mladi dobijo denar za vse te nove obleke, zgoščenke in računalniško opremo? Glede tega U.S.News & World Report odgovarja: »Približno polovica vseh 16- do 19-letnikov ima delno zaposlitev.« Če lahko zaposlitev uravnovesiš s šolskim poukom, je ta lahko koristna. Tako se na primer lahko učiš odgovornosti. Vendar pa nekateri mladi pri tem vidno pretiravajo. Revija Newsweek pravi: »Psihologi in učitelji vidijo [od dela] obremenjene učence, ki imajo le malo časa za domače naloge, učitelji pa se, ko dan za dnem gledajo te izčrpane šolarje, kako se trudijo držati glavo pokonci, vse prepogosto odzivajo z znižanjem meril.«
Kljub temu pa se je le nekaj zaposlenih mladih pripravljenih odpovedati svojemu viru dohodka. »Šola je pomembna,« pravi mlada Vanessa, »toda pomemben je tudi denar. Domača naloga ti ga ne da.« Kako pomemben pa je zaslužek zate? Ali je to, da veliko zaslužiš, najpomembnejši cilj v tvojem življenju?
»Hočejo obogateti«
Prav s temi vprašanji se ukvarja Biblija. Apostol Pavel je napisal: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1. Timoteju 6:9, 10, SSP)
Pavel je vsekakor vedel, o čem govori. Preden je postal kristjan, je bil znan kot eden verskih voditeljev, ‚farizejev‘, ki jih Biblija opiše kot ‚ljubitelje denarja‘. (Lukež 16:14, NW) Kljub temu pa apostol ni obsojal tega, da si kdo prisluži denar. Bolj kakor to je posvaril tiste, ki »hočejo obogateti«, oziroma tiste, kakor pravi neki drug prevod, ki »so svoje srce predali želji po bogastvu«. (Phillips) Toda kaj je v tem tako slabega?
Pavel je pojasnil, da takšni »padajo v skušnjavo in zanko«. Pregovori 28:20 poudarjajo podobno, ko pravijo: »Kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.« Ker nekateri mladi menijo, da nimajo dovolj, se zatečejo h kraji.
Res je, da večina mladih ne misli na krajo. Toda nekateri se lahko podajo v podobno tvegano obnašanje. Christianity Today poroča: »Nekateri izvedenci so prepričani, da so igre na srečo postale ena najhitreje naraščajočih mladostniških razvad.« V nekem kraju v Združenih državah si je »skoraj 90 odstotkov najstnikov do svojega zadnjega letnika srednje šole že nezakonito pridobilo loterijske srečke«. Nekateri mladi so se zatekli še k drznejšim podvigom. »Težko je dobiti zadovoljivo zaposlitev,« pravi 16-letni Matthew. »Tako si prislužim večino denarja s trgovanjem in prodajo. [. . .] Občasno sem preprodajal [mamila].«
‚Pogrezajo v uničenje‘
Res je, da denarno imetje lahko komu da občutek svobode. Toda kakor je pojasnil Pavel, utegne pridobivanje denarja sčasoma pripeljati tako daleč, da pravzaprav tak posameznik postane suženj ‚mnogih nespametnih in škodljivih želj, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje‘. Da, ko ljubezen do denarja enkrat zasadi vate svoje zobe, lahko prevladajo lakomnost, ubijalska ljubosumnost in druga boleča poželenja. (Primerjaj Kološanom 3:5.) V nekem članku v reviji ’Teen je pisalo, da nekateri mladi lahko svojim vrstnikom tako zavidajo avtomobile, oblačila in druge dobrine, »da jih to premaga«. Zaradi takšne zavisti se včasih »pogreznejo v samozaničevanje«, dodaja članek, »in najstnik ni sposoben misliti na nič drugega kot na to, česar nima«.
Pomni torej, da nekdo zaradi želje po dobrinah ne ‚pade [le] v skušnjavo‘, ampak se lahko tudi ‚pogrezne v pogubo in uničenje‘. Albert Barnes, razlagalec Biblije, pravi: »[Želja po dobrinah] je podobna nasedli ladji, ko se potopi skupaj z vsemi, ki so na njej. Propad je popoln. Sreča, krepost, ugled in duša so do konca uničeni.« (Primerjaj 1. Timoteju 1:19.)
Pavel torej primerno temu pravi, da je »korenina vsega zla [. . .] pohlep po denarju«. Prav zaradi tega so mnogi »zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin«. Poglejmo si za primer mladeniča, ki ga bomo imenovali Rok. Pri dvanajstih je pričel igrati na srečo. »Tako sem lahko prišel do denarja, ne da bi mi bilo treba zanj kaj delati,« se spominja. Kmalu je imel stotine dolarjev dolga, zanemaril je prijatelje, družino in šolo. »Skušal sem nehati,« priznava, toda vedno znova mu je spodletelo. Še naprej ‚je sam sebi zadajal mnogo bolečin‘, vse dokler ni pri devetnajstih poiskal pomoči. Pisec Douglas Kennedy torej ne pretirava, ko v svoji knjigi Chasing Mammon prizadevanju za denarjem pravi »travmatična izkušnja«.
Poiskati uravnoteženost
Salomonov nasvet je potemtakem prav toliko koristen zdaj, kot je bil pred stoletji: »Ne trudi se, da bi obogatel, opusti tako misel: komaj si v to uprl svoje oči, ga že ni več; ker naredi si peruti ko orel in zleti proti nebu.« (Pregovori 23:4, 5, Ekumenska izdaja) Gmotno bogastvo je začasno, zato je neumno, da bi nam pehanje za dobrinami postalo glavni cilj v življenju. »Ne želim, da bi me sami pridobitniški cilji pogoltnili,« pravi mlada kristjanka Maureen. »Preprosto vem,« pravi, »da bi morala, če bi me prevzelo zgolj pridobivanje denarja, to plačati s svojo duhovnostjo.«
Denar res potrebujemo. In če ga boš imel dovolj, boš lahko skrbel za svoje potrebe ter morda včasih gmotno celo pomagal drugim. (Efežanom 4:28) Nauči se marljivo opravljati delo, tako da si boš sposoben pošteno prislužiti denar. Nauči se tudi varčevati in načrtovati porabo denarja ter ga razumno porabljati. Toda nikoli ne dovoli, da bi postal najpomembnejši v tvojem življenju. Skušaj imeti uravnotežen pogled, kakor ga je opisal pisec Pregovorov 30:8, ki je molil: »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj.« S tem ko boš predvsem ohranjal duhovne cilje, si boš lahko pridobil najboljše bogastvo. In kot piše v Pregovorih 10:22, »blagoslov GOSPODOV bogatí, trud pa ničesar ne pridene«.
[Slika na strani 13]
Mnogi mladi želijo denar zato, da ne bi zaostajali za svojimi vrstniki