Pogled v svet

Kriminal – donosen posel

Menijo, da organiziran kriminal v Italiji prinese od 200 do 240 milijard USD letno, pravi Poročilo Komercialne konfederacije (združenje italijanskih poslovnežev) za leto 1997. Vsaj 18 milijard USD naj bi navrgla preprodaja drog, 11 milijard prostitucija in od 15 do 18 milijard oderuške obresti in goljufije. »Tri od vsakih deset podjetij vodijo posamezniki ali družbe, ki so povezani s kriminalnimi organizacijami; od 20 do 25 odstotkov bančnih poslov, ki se jih opravi vsak dan, je meglenega izvora,« poroča časopis La Repubblica.

Branje knjig ostaja priljubljeno

Računalniška tehnika mora šele spremeniti britanske bralne navade, poroča anketa Policy Studies Institute. The Times pravi, »da je skoraj polovica anketiranih dejala, da trenutno za razvedrilo berejo neko knjigo, to pa je razmerje, ki se je od leta 1989 le malo spremenilo«. Ženske berejo več kakor moški, največji bralci pa so ljudje po 55. letu starosti. Najbolj priljubljene so kuharske knjige, nato kriminalke oziroma grozljivke, ljubezenski romani in romani 20. stoletja. Čeprav ima tam 30 odstotkov domov računalnike, pa jih je med temi za zgoščenke, tekmice knjig, opremljenih le 7 odstotkov. In zanimiva knjiga, pravi The Times, se v nasprotju s prenosnim računalnikom na plaži ne pokvari zaradi zrnc peska, ki bi prišla med njene dele, niti ji v živahni podzemni železnici ne škodi prerivajoča se množica ljudi. Lepo izdelana knjiga je lahko »estetski užitek, kadar je njena vsebina hranljiva«.

Nazaj k vodi

»Dolgo iskanje kemikalije za gašenje požarov, ki ne bi škodila ozonskemu plašču, je nazadnje pripeljalo do . . . vode,« poroča New Scientist. »Pri norveškem Požarno raziskovalnem laboratoriju v Trondheimu so po tem, ko so pogasili stotine poskusnih požarov, prišli do sklepa, da so vodni pršci primeren nadomestek za halogenska gasilna sredstva, ki uničujejo ozon in ki jih za gašenje požarov še vedno veliko uporabljajo.« Halogenska gasilna sredstva (zmesi ogljika, broma in fluora) ogenj zadušijo. Isto naredijo tudi vodne kapljice, ki se, da bi odstranile kisik, uparijo in svojo prostornino povečajo za 1700-krat. Manj učinkovite od halogenskih gasilnih sredstev so bile le pri gašenju manjših, tlečih ognjev, pri katerih temperatura ni bila dovolj visoka, da bi se voda uparila. Toda še vedno iščejo umetne nadomestke za halogenska gasilna sredstva, saj je z vodo povezan en problem: z njeno prodajo se ne da veliko zaslužiti.

Sedaj – hepatitis G

Japonski zdravniki so potrdili, da so se pacienti v mesecu, v katerem so dobivali krvne transfuzije, okužili z virusom hepatitisa G – novo vrsto hepatitisa, ki so jo odkrili leta 1995 v Združenih državah. Zdravniki so ponovno pregledali kri pacientov z jetrnim rakom, ki so bili med letoma 1992 in 1994 operirani v tokijski Toranomonovi bolnišnici. Odkrili so, da sta se dva od 55 pacientov okužila pred operacijo, 7 drugih pa po operaciji. Zdravniki so dejali, da je bila okužena kri, ki jo je prejelo teh 7 pacientov, od približno 71 darovalcev, kar kaže, da je bilo 1,4 odstotka krvne zaloge, iz katere so jim dali kri, okužene s tem novim virusom. O virusu hepatitisa G je znanega zelo malo, pa tudi o tem, pri kolikšnem odstotku nosilcev se hepatitis ali jetrni rak razvije, pravi Asahi Evening News.

»Napaka ob koncu tisočletja«

»Znana je kot napaka ob koncu tisočletja, problem leta 2000 ali kar ,Y2K‘ [L2K],« in je »ena od najbolj potencialnih kvarnih sil, znanih v sodobnem računalništvu,« poroča U.S.News & World Report. Začelo se je v 1960-ih letih, ko so bili računalniki dragi in njihovi pomnilniki omejeni. Da bi prihranili prostor, so programerji datume zapisali le z zadnjima dvema številkama leta. Računalniku je tako »97« pomenilo leto 1997. In v čem je problem? »Prvega januarja 2000 bo kakih 90 odstotkov svetovnega računalniškega hardvera in softvera ,mislilo‘, da je prvi dan leta 1900.« Napake se že pojavljajo. »V nekem zveznem zaporu so zaradi te napake računalniki več jetnikom napačno izračunali dolžino zaporne kazni, tako da so jih nato izpustili,« pravi Newsweek. »V trgovinah in restavracijah so zavrnili nekaj kreditnih kartic, ker so njihovi datumi prenehanja veljavnosti, označeni z ,00‘, zmedli računalnike. V več zveznih državah pa so vozniki tovornjakov ugotovili, da so jim razveljavili vozniško dovoljenje, ko računalniki niso mogli obdelati obnovljenih prošenj z datumi po prehodu v novo tisočletje.« Po svetu bodo korporacije morale za spremembo datumskih kod porabiti domnevnih 600 milijard USD in upajo, da jim bo to uspelo še v preostalih dveh letih.

Živali, ki postavljajo nove rekorde

Poleti 1996 je navadna čigra postavila rekord v »najdaljšem letu, ki ga je kdaj opravila kakšna žival ob selitvi«, kar lahko dokažemo, pravi italijanski časopis Corriere della Sera. Krenila je iz Finske, kjer so ji tudi nadeli obroček, 18 tednov kasneje pa so jo ujeli v zvezni državi Victoria v jugovzhodnem delu Avstralije – po potovanju, v katerem je preletela 24.400 kilometrov, povprečno 200 kilometrov na dan. Prejšnji rekord je imela arktična čigra, ki je leta 1955 na poti iz Rusije v Avstralijo preletela 22.530 kilometrov. Nekaj drugih živali, ki pri selitvi prepotujejo več tisoč kilometrov, so pacifiški lososi, jegulje, monarhi, orjaške črepahe in grbavi kiti.

Grbavi kiti se običajno z Aljaske na Havaje selijo 102 dneva, raziskovalci pa so sedaj odkrili enega od teh, ki je razdaljo 4465 kilometrov preplaval v samo 39 dneh! Potoval je povprečno 4,8 kilometrov na uro. Istega kita so videli tudi v Mehiki. Grbavi kiti se na Havaje selijo zaradi razmnoževanja, saj imajo mladiči premalo maščobe, da bi preživeli v ledeno mrzlih vodah Aljaske. Njihova selitev je pri morskih sesalcih ena najdaljših, poroča londonski The Times.

Ta izmikajoča se muha!

Zakaj je muho tako težko udariti? Kako se ji uspe tako hitro umakniti? Skrivnost je v strukturi v njenih možganih, ki se imenuje veliko vlakno. To je nitki podobna celica, ki z drugimi deli možganov ne komunicira kemično, temveč električno. Rezultat tega je, da tok hitro steče do tistega dela možganov, ki aktivira skok in let, kar muhi omogoča, da se iz nevarnega področja umakne v nekaj tisočinkah sekunde. Povprečni človek na primer potrebuje četrt sekunde, preden se z roko lahko odzove na nekaj, kar vidi. Raziskovalci z britanske Univerze v Sussexu upajo, da bodo s pomočjo tega znanja o muhah, razvili insekticid, ki bo uspešno onesposobil muhino reakcijo, poroča londonski The Times.

Stiska morskih želv

Število morskih želv se je zaradi prekomernega lova v azijskotihooceanskih vodah nevarno zmanjšalo, poroča The Weekend Australian. Avstralija in Indonezija sta zato gostili konferenco na Javi, v upanju, da bi se po njej ohranitvene metode izboljšale. Ker se želve selijo in ne pripadajo nobenemu določenemu narodu, so tudi najboljši ohranitveni programi v neki državi le majhne vrednosti, če kakšna druga država želve na njihovi selitveni poti lovi, ne da bi se menila za prihodnje rodove. »Menijo, da vsako leto za turistično prodajo samo na Baliju pobijejo 50.000 želv,« pravi omenjeni časopis, »stotisoče želvinih jajc pa poberejo za hrano.« Tudi Papua Nova Gvineja trguje z morskimi želvami, vštevši z ogroženo glavato kareto, občutljivo orjaško usnjačo in orjaško črepaho. Druge vrste v nevarnosti so prava kareta, Natator depressa in zelenkasta želva.

Morsejeva abeceda pri svojih 150 letih blizu smrti

Pred več kot 150 leti je Samuel Morse, ameriški izumitelj, vsaki črki abecede določil poseben znak, sestavljen iz pik in črt. Tako so lahko sporočila prenašali po radijskih valovih, in sicer s pomočjo naprave Morsejev ključ. Na morju so rešili na tisoče ljudi, ko so ladje v težavah oddajale znak za klic na pomoč – SOS. To preprosto komunikacijsko sredstvo so uporabljale tudi vojske po svetu, pa tudi številni amaterji, ki so sporočila pošiljali za zabavo. Velika prednost Morsejeve abecede je v njeni jasnosti, kar je bistven dejavnik, kadar ima radijski operater močan naglas ali kadar ne zna jezika kraja, kjer se bo njegovo sporočilo verjetno slišalo. Toda sporočila, poslana v obliki Morsejevih znakov, počasi nadomeščajo glasovne radijske zveze in satelitski komunikacijski sistemi. Od leta 1993 ta abeceda na ladjah, ki plovejo po morjih, ni več obvezna. Francija je Morsejev sistem opustila na začetku tega leta, do leta 1999 pa ga bodo po vsem svetu.