Leto 2000 – ali bodo odpovedi računalnikov prizadele tudi vas?

PRAVIJO, da je bil prihod računalnika na svetovno prizorišče največje odkritje za tem, ko je človek začel izkoriščati električno energijo. Danes, nekaj desetletij kasneje, pa se mnogi sprašujejo, kako so sploh lahko kdaj shajali brez računalnikov. Tudi ta revija, ki jo sedaj berete, je bila pripravljena z njihovo pomočjo. Računalniki lahko informacije shranijo v spomin in jih tudi takoj prikličejo. Oh, ti čudoviti računalniki! Kako prekrasni so! Le kaj bi svet brez njih?

Računalniki v posodobljenih delih sveta tako ali drugače vplivajo skoraj na vsak vidik človekovega življenja. Če dobivate pokojnino, invalidnino od vlade, davčno ali zavarovalniško povračilo ali katero od množice takšnih plačil, je vaš prejem le-teh odvisen od računalnikov. Če ste zaposleni, so vaši plačilni čeki zelo verjetno računalniško vodeni. Računalniki spremljajo denar, vložen v bančne institucije in plačane obresti. Nadzorujejo premnoge naprave v sodobnih domovih, na primer te, ki proizvajajo elektriko ali čistijo vodo. Zdravnikom, klinikam in bolnišnicam pomagajo diagnosticirati zdravstvene probleme in reševati življenja. Z računalniki spremljajo vremenske razmere in pazijo, da se letala v zraku ne zaletijo.

Kako pametni so?

Računalniki niso nič pametnejši od ljudi, ki jih programirajo. Računalnik rešuje probleme tako, kakor mu je naročeno. Nima svojega razuma. Kadar se moti, to kaže na nepopolnost ljudi, ki so ga programirali oziroma konfigurirali. Ko ima prav, ima zasluge za to človek. Računalnik utegne naloge opravljati hitreje od človeka, vendar pa ne more rešiti problemov, razen če mu človek vprogramira metodo, kako priti do rešitev.

Človek na primer stvari ni dovolj dobro predvidel že, ko je prvič programiral določene računalnike v 50-ih in 60-ih letih tega stoletja. Ker je bil takrat računalniški spomin drag, so programerji skušali z njim nekako varčevati. V računalniku vsaka črka oziroma številka vzame prostor. Da bi torej pri shranjevanju datumov privarčevali prostor, so prvi programerji uvedli skrajšano kodo, tako da so pri letnicah spustili prvi dve cifri. Na primer: leto 1965 so skrajšali na »65«, leto 1985 na »85«, leto 1999 na »99« in tako naprej. Pri izpisovanju datumov je bilo kaj preprosto dodati »19« k »85«, da so dobili 1985. V preteklih nekaj desetletjih so tako krajšali pri milijone programih. Le redki programerji so pomislili na to, da bi lahko ta navidez neškodljiva krajšava imela resne posledice, saj si niso mislili, da bodo njihovi programi ob prelomu stoletja še vedno v rabi. Vendar pa se danes še vedno uporablja veliko programov s to krajšavo, in ti bodo leto 2000 shranili kot »00«.

Nekateri računalniki bodo »00« razumeli kot leto 1900! Sedaj pa si zamislite zmedo v računalniškem programu, ko računalnik denimo obračunava petletno posojilo, ki se začne v letu 1999, plačilo zadnjega obroka pa predvidi za leto 1904! V drugih primerih bo računalniški program ob izračunavanju datumov obstal v stanju napake, v hudih primerih pa povsem odpovedal.

»Čeprav je mikročip povzročil industrijsko revolucijo, ki se kosa z odkritjem električne energije,« piše časopis Toronto Star, »nas je hkrati naredil tudi bolj ranljive, kakor so si njegovi izumitelji sploh lahko kdaj zamislili.« Omenjeni časopis še pravi: »Po vsem svetu obstajajo računalniški sistemi in mikročipi, ki ne razlikujejo leta 1900 od leta 2000. Če se teh sistemov ne bo odkrilo in zamenjalo, lahko nastane globalni kaos.«

Napovedi nekaterih strokovnjakov

»Vsi ugibajo, kako hudo bo, tudi jaz,« je dejal senator ameriške zvezne države Utah, Robert Bennett. »In tega ne bo vedel nihče, dokler ne bo napočilo novo leto 2000 oziroma kak teden ali dva za tem.« »Na podlagi nekaterih dejstev lahko rečemo [. . .], da bodo posledice izredno hude za gospodarstvo in za ljudi,« je rekel pomočnik ameriškega predsednika.

»Zaskrbljeni smo zaradi možnih motenj pri električnih omrežjih, telekomunikacijah in bančnih storitvah,« je rekla predstavnica ameriške Osrednje obveščevalne službe. Po svetu poročajo, da nekateri računalniki že imajo probleme, ko datumi v računalniku segajo v leto 2000 ali še dlje.

»Strokovnjaki napovedujejo več težav v zdravstvu,« poroča U.S.News & World Report, »ker so poročila o pacientovih računih in zavarovanju v bolnišnici ali pri zdravstvenih organizacijah ranljiva. Do motenj v delovanju lahko pride tudi pri nekaterih vrstah biomedicinske opreme, tudi pri napravah za nadzor delovanja telesa. Ker so se mnoge elektroenergetske službe pozno lotile problema, lahko pride do izpadov električnega toka.« V nekem kanadskem časopisu je izražena ista skrb: »Naše bolnišnice in zdravstvena tehnika temelji na povsod navzočem mikročipu, tako da lahko napaka v sistemu ubije ljudi.« »Zaradi dela, ki ga opravljamo,« je tožil neki bolnišnični upravnik, »je pri nas vsa stvar drugačna. Pri drugih industrijah morda ne bo šlo za življenje in smrt.«

Bolj pesimistični računalniški strokovnjaki napovedujejo zlom borz, propad majhnih podjetij in naval prestrašenih vlagateljev na bančne institucije. V Združenih državah je namestnik obrambnega ministra omenjeno računalniško napako poimenoval elektronski ekvivalent vremenskega pojava El Niña in dejal: »Ne obotavljam si reči, da ne bo šlo brez nekaterih zelo neprijetnih presenečenj.«

»V Rusiji bodo posledice za poslovne dejavnosti katastrofalne, če računalnikov ne bodo popravili pred 1. januarjem leta 2000,« je dejal predsednik ameriške trgovinske zbornice. Tiskovna agencija Reuters poroča: »Nemške družbe hodijo kakor v snu proti računalniški katastrofi ob koncu stoletja, in zaradi stranskih učinkov tega lahko nastane kaos po vsej Evropi.« Neki raziskovalni direktor je dejal, da »lahko isto pripišete tudi Avstriji, Švici, Španiji, Franciji in Italiji«.

Časopis Bangkok Post pa opozarja na tajski računalniški problem: »Državni statistični uradi v regiji so ob koncu tisočletja pred dvojnim izzivom: preprečevanje problema ob letu 2000 (Y2K) v svojih računalniških sistemih in pripravljanje na nove popise prebivalstva, poroča informacijska služba Združenih narodov.« Pred enakimi problemi so Anglija, Avstralija, Hongkong, Irska, Japonska, Kitajska in Nova Zelandija. Res, gre za svetovni problem, ki kliče po rešitvi.

Vrtoglavo visok strošek

Nekateri strokovnjaki so ocenili, da bodo stroški za odpravo računalniških problemov vrtoglavo visoki. Ameriški urad za menedžment in proračun je denimo ocenil, da bo samo pri računalnikih zvezne vlade treba 4,7 milijard USD za odpravo napake. Neka skupina strokovnjakov pa pravi, da je bolj stvarna ocena stroškov popravila zveznih računalnikov 30 milijard USD. In koliko naj bi znašali stroški po vsem svetu? Kar »600 milijard USD za popravilo programske opreme in 1 bilijon za neogibne tožbe, ker pač nekatera popravila ne bodo uspela«, poroča časopis New York Post. Neka druga skupina strokovnjakov pa je ocenila, da »stroški popravil, sodnih postopkov in izgubljenega posla lahko dosežejo kar 4 bilijone USD«. »Problem ob letu 2000,« je pisal New York Post, »prihaja kot najbolj drag problem v človeški zgodovini.« Neko drugo poročilo pa ga opisuje kot »morebitni največji, najbolj tvegan in najbolj drag projekt, s katerim se je človeštvo kdaj spoprijelo«.

Različna mnenja

Kako boste vse to občutili vi? Vse je odvisno od tega, kje živite, in od tega, koliko se bodo institucije, s katerimi imate opraviti, potrudile odpraviti problem. Lahko da ga sploh ne boste občutili, morda ga boste občutili le v blažji obliki, lahko pa zelo močno, še zlasti v prvih nekaj tednih po 1. januarju leta 2000. Če vas kakšna področja še zlasti zadevajo, denimo da uporabljate kakšno posebno zdravstveno opremo, navežite stik s podjetjem ali institucijo, ki ponuja to storitev, in povprašajte, kakšne posledice bi lahko imelo leto 2000 na določeno opremo oziroma storitev.

V zadnjih nekaj letih se o problemu v zvezi z letom 2000 veliko govori. Nekateri pravijo, da je problem zelo resen, drugi ugovarjajo, da so takšni scenariji pretirani. Nekateri trdijo, da bodo banke propadle, medtem ko bančni strokovnjaki pravijo, da bodo še pred letom 2000 večino problemov odpravili. »Nihče ne verjame, da gre telefonsko omrežje proti svoji katastrofi,« pravi vodja ameriške zvezne komisije za komunikacije. Potrdil pa je, da bodo ob koncu stoletja res telefonski problemi. A po njegovih besedah bodo ti le moteči, ne pa katastrofalni. Mnoge organizacije v laboratorijih že delajo poskuse z datumsko simulacijo. To utegne preprečiti mnoge probleme. Vendar pa bo moral svet še nekoliko počakati, preden bo videl, kako resen bo problem ob letu 2000.