Pogovarjanje je umetnost

HRANJENJE, spanje, delo, to so temeljne človeške potrebe. Vendar pa je nujno zadovoljiti še eno potrebo. Katero?

Premislite o besedah moža, ki je pet let preživel v celici samici, prikrajšan za potešitev ene najdragocenejših potreb v življenju. »Hrepenel sem po tovarištvu, po nekom, s katerim bi govoril, se pogovarjal,« priznava. »Začel sem spoznavati, da moram nekaj narediti, če želim preprečiti osamljenost. Samota in tišina bi moje možgane prizadeli.«

Da, imamo prirojeno potrebo po sporazumevanju. Pogovor pomaga zadovoljiti to potrebo. Raziskovalca Dennis R. Smith in L. Keith Williamson pojasnjujeta: »Potrebujemo človeka, kateremu se lahko zaupamo, s katerim lahko delimo naše največje veselje in naše najbolj vznemirljive bojazni, človeka, s katerim se lahko pogovarjamo.«

Potrebujemo pogovor!

Človeštvo je obdarjeno s presenetljivim darom govora. Res, oblikovani smo tako, da se pogovarjamo. Neki moški je takole pripomnil: »Bog nas je ustvaril zato, da bi bili družabni. Če nimate možnosti, da bi govorili ali če vam kdo vašo sposobnost sporazumevanja vzame, je to kakor kazen. Ko se pogovarjate, se dogaja nekaj pomembnega. O sebi imate boljše mišljenje in imate koristi od tega, da veste, o čem drugi razmišljajo in kaj čutijo.«

Elaine, žena potujočega služabnika, pravi: »Besede izražajo občutke. Ne moremo si samo domišljati, da naš zakonski tovariš ve, kako dragocen nam je. To mu moramo povedati; ušesa morajo slišati besede. Moramo se pogovarjati.«

David, sin krščanskega starešina, se je izrazil takole: »Včasih sem razočaran in resnično ne vem, kaj čutim. Najprej utihnem, nato pa se pritisk v notranjosti poveča. Ugotovil sem, da če se s kom pogovorim, je to kakor ventil za izpuščanje pritiska. Medtem ko govorim, imam možnost ugotoviti, kaj resnično mislim o sebi in sem zmožen opraviti s tem in najti rešitev.«

Ovire pogovoru

Pogovor prav zares poteši potrebo. Vendar obstajajo ovire pogovarjanju. Pogovor v resnici za nekatere postane napor - dejavnost, ki se je izogibajo.

»Večino svojega življenja,« pravi Gary, »sem se rajši ogibal pogovoru z drugimi.« Pojasnjuje: »Glavni razlog za to je moje pomanjkanje samozavesti. Še vedno me je strah, da bi pri pogovoru z ljudmi neumno izpadel ali da bi me morda kdo podcenjeval zaradi tega, kar sem rekel.«

Elaine svojo težavo opiše kot plašnost. Pojasnjuje: »Odrasla sem v družini, kjer se nismo pogovarjali. Moj oče je bil izredno zastrašujoč. Zato sem med odraščanjem čutila, da ne znam povedati nič pametnega.« Da, plašnost lahko ustvari velike ovire radosti pogovarjanja. Zares, zapre vas lahko med zidove tišine!

»To je kakor kužna bolezen,« pravi John, krščanski starešina, ki priznava, da se bojuje s premajhnim samospoštovanjem. »Če podležeš plašnosti, se osamiš. In celo če bo v sobi sto ljudi, se ne boš želel pogovarjati. Zaradi tega pa zelo trpiš!«

Na drugi strani pa starešina po imenu Daniel takole pove: »Kadar se pogovarjam, sem naraven. Toda preden ugotovim, sem že prekinil sogovornika in prevzel besedo. Tega se zavem, ko na ženinem obrazu opazim ta razpoznavni izraz, in si mislim: ,Oh ne, zopet sem to storil.‘ Vem, da je njeno veselje izgubljeno do konca pogovora.«

Kako se lahko te in druge ovire pogovarjanja premaga? Kakšne lastnosti so bistvene za to umetnost? Kako se jih lahko uporabi?

»Kaj naj rečem?«

,O čem naj govorim?‘ ,Nič ne vem.‘ ,Nihče ne želi poslušati to, kar jaz govorim.‘ Čeprav morda razmišljate tako, pa to verjetno ni res. Veste mnogo več, kot pa se zavedate, in nekatere informacije bodo verjetno zanimive za druge. Na primer, morda ste nedavno nekam potovali. Ljudje mogoče želijo izvedeti, kakšno je to področje v primerjavi s tem, kjer živijo.

Poleg tega bi si lahko in bi si morali z branjem razširiti znanje o različnih stvareh. Dobra navada je, če si vzamete čas, da vsak dan nekaj preberete. Literatura Jehovovih prič vsebuje informacije o Bibliji, kakor tudi o stvareh splošnega zanimanja. Več informacij sprejmete, več jih lahko poveste. Odličen primer je dnevni stavek v brošuri Dnevno pregledovanje Svetega pisma, ki jo uporabljajo Jehovove priče. Vsak dan vam daje nekaj drugega za razmišljanje in uporabo v pogovoru.

Zaplesti se v pogovor ne pomeni, da moramo ves čas govoriti mi. Izražali naj bi se obe strani. Dovolite, da tudi druga oseba govori. Če je tiho, jo morda lahko opogumite z obzirnimi vprašanji. Predpostavimo, da govorite s starejšo osebo. Lahko jo vprašate o dogodkih iz preteklosti in o tem, kako se je svet ali družinsko življenje spremenilo od takrat, ko je bila ona mlada. Uživali boste, ko jo boste poslušali in se učili.

Bodite dobri poslušalci

Dragocena pomoč pri pogovoru je pozorno poslušanje. Način, kako mi druge poslušamo, lahko tiste, ki pri nošenju svojih bremen želijo pomoč, podpre. Neki moški, ki je sam sebe imel za ,izmeček človeštva‘, je bil nesrečen in je poklical prijatelja, da mu pomaga. Čeprav je bil čas skrajno neprimeren, ga je ta poslušal - dve uri! Moški ima sedaj ta en pogovor za prelomnico v svojem življenju. Kaj je povzročilo spremembo? »Samo to, da sem bil dober poslušalec,« priznava pozorni prijatelj. »Ne spomnim se, da bi govoril kakšne modre besede. Zastavil sem samo prava vprašanja: ,Zakaj tako čutiš?‘ ,Zakaj te to vznemirja?‘ ,Kaj bi lahko pomagalo?‘ Ko je odgovoril na moja vprašanja, je pravzaprav odgovoril na vsa svoja!«

Otroci cenijo starše, ki si vzamejo čas za pogovor z njimi. Neki mladenič po imenu Scott pojasnjuje: »Dobro je, ko starši pridejo k tebi in želijo vedeti, o čem premišljuješ. Oče dela tako zadnje čase in to pomaga, ker je toliko stvari, ki jih sam res ne znaš rešiti.«

»Ustvariti morate ozračje, v katerem bodo vaši otroci govorili z vami,« predlaga neki moški. On redno z vsakim od štirih otrok posebej preživlja čas na samem, ker meni, da je nujno, da starši pozorno, sočutno poslušajo, če naj bi se mladostniki razvili v uravnovešeno osebnost. Njegov nasvet? Ko nastanejo priložnosti in otrok želi govoriti, bodite pripravljeni poslušati. »Ne glede na to, kako ste morda utrujeni ali obremenjeni, nikoli jih ne zaustavite! Poslušajte,« pravi.

Iskreno zanimanje ima dober odziv

Mnogi ljudje potrebujejo čustveno podporo, da bi se lahko odprli in v pogovoru izražali. Neki mladenič je potožil: ,Moram se z nekom pogovoriti, toda h komu naj grem? Ni mi enostavno govoriti. Potrebujem nekoga, ki se bo zanimal zame!‘ Pravo, iskreno zanimanje lahko ustvari zaupno in varno ozračje, v katerem se oseba lažje z drugim pogovarja in mu odpre srce.

Neki moški pripoveduje: »Pred številnimi leti, ko sem imel nekaj težav pri obvladovanju družinskega položaja, sem se poskusil pogovoriti s prijateljem. Vse, kar mi je rekel, je bilo: ,Vzdrži v neprijetnem položaju ter bodi močan in vse bo v redu.‘ To ni bil noben pogovor in mi ni pomagalo. V resnici me je ravno to navedlo, da sem zopet postal zadržan. V nasprotju s tem pa sem kasneje govoril z enim od nadzornikov Jehovovih prič. Po izrazu njegovih oči, obraza in njegovem prijaznem vedenju sem vedel, da je sočuten. Posledica tega je bila, da sem se mu odprl in se pogovoril še več, saj se je iskreno zanimal. Rekel je: ,Pripravljeni smo narediti vse, kar lahko, da bi vam pomagali v vašem položaju.‘ Takšnim ljudem se odzoveš!«

Ali nas lahko več odpre srce in pritegne druge v smiseln pogovor? Ko vidimo koga, da ne sodeluje v pogovoru skupine, ker je preveč plašen, da bi govoril, ali se potrudimo in skušamo to osebo vplesti v naš pogovor? John, ki smo ga prej omenili, pravi: »Ker sočustvujem z njim, lahko zaznam ta občutek in trpim z njim!« Dodaja: »Kako pomembno je, da se čutimo spodbujene, da pristopimo k njemu in ga vpletemo. O stvari lahko celo potiho molimo.«

Dan o prijatelju pravi: »Royu je pri njegovi sposobnosti pogovarjanja manjkalo toliko samozavesti, da je takrat, ko se je skupina pogovarjala, vedno stal nekaj korakov zadaj. Zato sem mu postavil vprašanje: ,Roy, povej, kaj si že ti rekel o tem in tem?‘ Nato je pričel govoriti. Zaradi tega so ga opazili drugi, ki ga s te plati sploh še niso poznali.« Dan priporoča: »Ne obupajte, kadar se je z osebo težko pogovarjati in jo spodbuditi k sproščenemu govoru. V sebi si mislite, da je znotraj dobra oseba, ki želi govoriti. Samo še naprej jo spodbujajte, da bi se svobodno izražala in se v tem trudila.«

Z negovanjem ljubečega, iskrenega zanimanja za druge koristite sebi - celo če imate težave s plašnostjo. John je spoznal, da mu je to pomagalo premagati težnjo po osamitvi. »Ljubezen [. . .] ne išče svojega,« pojasnjuje. (1. Korinčanom 13:5) »Da bi lahko delal ljubeča dela, se morate z drugimi pogovarjati in se zanimati zanje. Ni se dobro vdati svojim pomanjkljivostim. V molitvi lahko premagate svoja osebna nagnjenja.« Dodaja še: »Za takšno ravnanje ste tako zelo nagrajeni. Ko vidite, da se drugi odzivajo in opazite, kako so moralno dvignjeni, ste tudi vi ojačani. In to naj bi vam vlilo pogum, da še večkrat pristopite k plašni osebi.«

Zmožnost vživeti se v čustva drugega - podlaga pogovoru

Med najbolj dragocenimi človeškimi lastnostmi je zmožnost vživeti se v čustva drugega. Kaj točno pa je to? Dr. Bernard Guerney iz pennsylvanijske državne univerze pravi, da je to ,sposobnost dobro razumeti občutke in gledišče drugega - bodisi da se z njim strinjate bodisi da ne‘. Kako pomembna je zmožnost vživeti se v čustva drugega pri pogovoru? »To je podlaga! To je temelj, na katerem se gradi vse drugo.«

Dr. Guerney pojasnjuje, da je pogovor nujno potreben za vse dobre odnose. Seveda so razlike v mnenjih običajne. Da bi jih rešili in ohranili odnos, se moramo biti pripravljeni o težavi pogovoriti. Mnogi se tega izogibajo, ker ne vedo, kako se pogovarjati, ne da bi drugega navedli na to, da bi se branil in razjezil. Po mnenju dr. Guerneyja »večina ljudi zamenjuje cenjenje in spoštovanje stališča druge osebe s strinjanjem s tem stališčem. Zato ne pokažejo cenjenja in spoštovanja, ko se ne strinjajo. Zmožnost vživljati se v čustva drugih vam pomaga ločiti strinjanje in cenjenje.«

S tem ko se miselno postavite v kožo drugega, čutite in mislite tako kakor on. V takšnih okoliščinah boste ugotovili, da razumevanje, cenjenje in spoštovanje lahko rastejo tudi, če se ne strinjate.

Razmislite o Janet, materi štirih otrok. Neko obdobje je bila obupana in se je počutila nekoristno. Sedaj spoznava, kako pomembna je zmožnost vživeti se v čustva drugih, ko nekomu pomagamo. Pripoveduje: »Spominjam se, da se je mož pogovarjal z menoj in mi razlagal vsa različna področja, kjer sem bila v podporo, medtem ko sem jaz mislila, da moja dejanja niso popolnoma nič vredna. Zelo ljubeče me je poslušal, čeprav sem jokala, in me nato okrepil. Če pa bi podcenjeval moje razmišljanje ali dejal: ,Oh, to je nesmisel‘ ali kaj podobnega, bi utihnila in sama odšla proč. Namesto tega sva se ta večer zelo dolgo, smiselno pogovarjala.«

»Zmožnost vživljanja v čustva drugih pokaže, da vam je mar. To pospešuje sporazumevanje, razširjeno vrsto izmenjave mnenj, ki si jo večina ljudi želi in jo potrebuje,« končuje dr. Guerney.

To lahko naredite!

Lahko ste zelo dober sogovornik. Pregledali smo nekaj bistvenih stvari za obvladanje umetnosti pogovora, toda tu je še množica drugih. Zajemajo prijaznost, smisel za humor in obzirnost, da jih omenimo le nekaj. Toda tako kakor slikar, ki z učenjem in vajo spretno suče svoj čopič po platnu, da bi ustvaril čudovito mojstrovino, si moramo tudi mi prizadevati, da razvijemo te potrebne lastnosti.

Na primer, Daniel je postal dober sogovornik. Kako? Tako da se je učil nadzorovati svojo težnjo, da prekinja pogovore in v njih prevladuje. Sam priznava: »Moram se zavestno truditi, da ne prevladujem v pogovoru. Zame to pomeni brzdanje jezika. Ko ugotovim, da želim dodati majhne poslastice, svoje misli zadržim! Če menim, da bo komentar spremenil smer pogovora ali onemogočil komu drugemu, da bi govoril, ga preprosto ne povem!«

Kaj je pomagalo Elaini? Potem ko si je pridobila točno spoznanje o Bibliji, je spoznala, da ve nekaj dragocenega in vrednega, o čemer bi lahko govorila. Pravi: »Ugotovila sem, da če ne posvečam več pozornosti sebi in z drugimi govorim o duhovnih stvareh, se lahko bolj sproščeno pogovarjam. Pomaga tudi branje na Bibliji temelječe literature, ki jo redno dobivamo. Ker to delam vse do danes, lahko govorim o nečem novem in svežem ter se tako lahko laže pogovarjam.«

Poizkusite razviti te važne lastnosti pri vašem pogovarjanju. Potem boste tudi vi lahko drugim v osvežilo in veselje in boste zadovoljni, ker obvladate umetnost, ki resnično teši človeško potrebo.