Postanimo še spretnejši oznanjevalci – pričnimo pogovor zato, da bi neformalno pričevali

Zakaj je to pomembno: Ko oznanjujemo po hišah, se velikokrat zgodi, da ljudi ne najdemo doma. Vseeno pa lahko pridemo z njimi v stik na javnih prevoznih sredstvih, v čakalnici pri zdravniku, med odmorom v šoli oziroma v službi in podobno. Jehova želi, da bi vsak imel možnost slišati sporočilo o Kraljestvu. (1. Tim. 2:3, 4) Toda da bi lahko ljudem pričevali, moramo pogosto prevzeti pobudo in začeti pogovor.

Kako to storiti:

Ni ti treba ogovoriti kar vsakogar. Ali je videti, da je človek prijazen in da se želi pogovarjati? Ali ti okoliščine omogočajo sproščen pogovor? Nekateri oznanjevalci s človekom najprej vzpostavijo vidni stik in se mu nato nasmehnejo. Če jim nasmeh vrne, ga ogovorijo.
Če nimaš dovolj poguma, da bi začel pogovor, na kratko po tihem moli k Jehovu. (Neh. 2:4; Apd. 4:29)
Začni s preprostimi besedami, morda s pozdravom. Jezus pogovora s Samarijanko ni pričel s temo o Kraljestvu. (Jan. 4:7) Včasih lahko pogovor začnemo s pohvalo: »Vaši otroci so res lepo vzgojeni.« Lahko pa tudi tako, da postavimo vprašanje: »Ali ste morda včeraj pri poročilih slišali to novico?«
Med pogovorom si prizadevaj omeniti dobro novico, vendar ne hiti. Naj se pogovor naravno razvija. Morda lahko poveš kaj, kar bo sogovorniku vzbudilo zanimanje in ga navedlo na to, da te bo kaj vprašal. Če se pogovarjata o družinskih temah, bi lahko na primer rekel: »Prebral sem zanesljiv nasvet o vzgoji otrok.« Če pa se pogovarjata o kakšnem dogodku, ki je bil objavljen pri poročilih, bi lahko dejal: »Nedavno sem za spremembo prebral eno dobro novico.« Ne bodi razočaran, če se bo vajin pogovor končal, preden mu boš lahko pričeval.
S seboj imej traktate ali drugo literaturo, da jo boš lahko dal tistemu, ki se bo zanimal.

V tem mesecu poskusi naslednje:

Vsak teden skušaj pričeti vsaj en pogovor s ciljem, da bi neformalno oznanjeval.