Pogled v svet

Od kod zapletenost

Mnogi evolucionisti pravijo, da so bila bitja v davnini preprosta, potem pa jih je naravni izbor v dolgih obdobjih spopolnjeval. V nedavnih študijah niso odkrili takšnega napredovanja k zapletenosti. Paleobiolog dr. Dan McShea je raziskoval okamenele kosti različnih sesalcev; neka druga študija je zajela okamnine mehkužcev. V nobeni niso našli dokazov za razvoj zapletenosti. Študije niso potrdile niti trditve, da bolj razviti organizmi laže preživijo. Glede na The New York Times strokovnjaki pravijo, da so ti izsledki »presenetili veliko biologov, vajenih temeljiti svoje razmišljanje na takšnem razvoju«. V Timesu je še pisalo: »Dr. McShea pravi, da je zamisel o razvoju zapletenosti morda bolj odsev želje znanstvenikov, da v evoluciji vidijo napredek, kakor odsev biološke resničnosti.«

Sumljive prirojene napake na Madžarskem

V mestecu jugozahodne Madžarske se je leta 1989 in 1990 rodilo nenavadno veliko otrok z resnimi prirojenimi napakami. Pravzaprav ima kar 11 od 15 otrok, rojenih v tem obdobju, downov sindrom, okvarjena pljuča, srce, prebavila ali podobne napake. Odstotek takšnih otrok je 223-krat višji kakor v drugem delu države. Andrew Czeizel je z ekipo madžarskih in nemških znanstvenikov opozoril na morebitnega krivca: pesticid triklorfon. Kaže, da je mestna ribogojnica leta 1988 uvedla nov način uporabe triklorfona — ribe so spustili v nerazredčeno spojino, zatem pa v vodo. Tako so vsebovale tisočkrat več te spojine, kakor je največja dovoljena količina. Czeizel za triklorfon pravi: »To je strup!« Revija New Scientist namreč poroča, da se počasi spreminja v drugo spojino, ki je še stokrat bolj smrtno nevarna in lahko prek placente preide tudi na plod.

Evropa svari pred etničnimi spopadi

»Ljudje se zlahka spremenijo v avtomate, ki sovražijo in ubijajo,« svari José-María Mendiluce, posebni predstavnik visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Gospod Mendiluce, ki je v nekdanji Jugoslaviji 19 mesecev nadzoroval izvajanje programa Združenih narodov za begunce, je izjavil, da »se krepko motimo«, če imamo Balkance za »povsem drugačne od drugih Evropejcev«; opozoril je, da lahko podobni etnični spopadi zlahka izbruhnejo tudi v drugih evropskih državah. Rekel je še: »Dovolj je že gospodarska kriza in nekaj brezobzirnih politikov, ki zanjo obtožijo priseljence ali pa ljudi, ki so siromašni, ali se kako drugače razlikujejo od drugih.« Kot poroča The New York Times je gospod Mendiluce opazil, kako preprosto lahko voditelji »z razširjanjem laži v javnih občilih ter s spodbujanjem provokacij« zanetijo sovraštvo. Gospod Mendiluce je še izjavil, da se tisti, ki podpisujejo mirovne sporazume, zatem ne pričnejo vesti drugače, marveč še naprej »sovražijo in ubijajo«.

Leto sovraštva

»Leto, kakršno je bilo 1992, je zopet postavilo v ospredje nekatera prastara vprašanja o človeški naravi,« opaža revija Newsweek. »Ti razdori — sosed proti sosedu, rasa proti rasi, narod proti narodu — so nekaj, k čemur smo bili vselej nagnjeni. Dogodki tega leta zasajajo dvome v to, da nam je te razdore že uspelo premagati.« Revija še pripominja: »Videti je, da je geslo tega leta ,Sovraži soseda!‘ « Zakaj je bila »človeška zlobnost« tako očitna v letu 1992? »Večina nasilja preteklega leta je posledica skrajne anarhije,« pravi Newsweek, kot tudi »nenadne gospodarske negotovosti«, kateri je sledil zlom sovjetskega komunizma. K temu lahko dodamo še sovraštvo med ljudmi različnih ras in narodnosti, ki ga razpihujejo državne oblasti. Ali najdemo rešitev v vojaških varuhih miru? »Na Cipru čete Združenih narodov že skoraj 20 let ločujejo grško in turško skupnost. Obe strani se sicer počutita varni pod zaščito Združenih narodov, vendar ni niti pri eni strani zaslediti najmanjše pobude za dogovor z drugo stranjo,« trdi Newsweek.

Japonski spor zaradi zastave in himne

Nedavno objavljeno poročilo s seje osebja osnovne šole v Yamatu na Japonskem kaže, da so šolski ravnatelji želeli »uveljaviti pravila ministrstva za šolstvo« glede dviganja zastave in petja nacionalne himne . . . kljub nasprotovanju posameznih učiteljev,« piše Mainichi Daily News. »Vprašanje glede vključevanja Hinomare [državne zastave] in Kimigaye [državne himne] v šolske slovesnosti povzroča vsenarodno prerekanje, kajti oboje spominja na pretiran japonski medvojni nacionalizem in imperializem.« Kot so zapisale Asahi Evening News nasprotniki zastavo in himno povezujejo s čaščenjem cesarja in pravijo, da bi otrokom s siljenjem, naj pojejo himno, »vsilili določeno versko izpovedovanje«. Pravijo tudi, da bi s tem bile prekršene ustavne pravice o svobodi vere in vesti.