Čudni in zastrašujoči dogodki pod ozonsko luknjo

STO petindvajset tisoč prebivalcev Punta Arenasa, mesta, ki leži na skrajnem jugu Čila, se je dolgo šalilo, da živijo »na koncu sveta«. Lani pa je čuden, zastrašujoč pojav, do katerega je prišlo zelo velikokrat, šalo napravil kar malo preveč resnično. Nekateri znanstveniki pričenjajo misliti, da se mora tam »dogajati nekaj novega pod soncem«. Dopis v časopisu The Wall Street Journal, od 12. januarja 1993, govori o nekaterih podrobnostih.

Felix Zamorano, član Skupine za atmosferske študije na tamkajšnji Magellanovi univerzi, poroča: »Oktobra smo izmerili najnižjo raven ozona do zdaj. Ozonska plast se je stanjšala skoraj za polovico kolikor se sicer stanjša v treh dneh, in njena debelina je padla pod vrednost, ki jo imamo za nevarno.« Posledice povečanega ultravijoličnega sevanja skozi luknjo v ozonski plasti so se »pokazale v obliki kožnega raka in očesne mrene, poleg tega pa še v težavah s fitoplanktonom, ki je osnova morske prehranjevalne verige,« piše v Journalu.

Lansko leto je »bila polovica tisočdvestoglave črede Radovana Viličića zaradi vnetja očesne veznice tako oslepljena, da so se goveda zaletavala druga v drugo kot avtomobilčki v lunaparku, pet pa jih je zaradi lakote umrlo, ker niso mogla najti hrano.«

Journal v svojem dopisu nadaljuje: »Jose Bahamonde nam je povedal podobno zgodbo. Z njegove farme, ki je od tukaj oddaljena 125 kilometrov, se ponuja krasen razgled na Magellanov preliv, toda večina od njegovih 4300 ovc ne more videti ne njega ne česa drugega. Približno deset odstotkov so jih zdravili zaradi očesnih infekcij, dvesto glav iz njegove črede pa je lani oslepelo.«

Dermatolog Jaime Abarca pravi, da »je to, kar se dogaja tukaj, nekaj čisto novega v svetu. Je tako nenavadno, kot če bi se na Zemljo spustili marsovci.« K njemu prihaja čedalje več bolnikov s kožnimi problemi, vse več je primerov sončnih opeklin, primerov novega kožnega raka, malignega melanoma, ki je med kožnimi raki najnevarnejši, pa je petkrat več kot sicer. Prepričan je, da je vse skupaj povezano s povečanim ultravijoličnim sevanjem.

Ljudje iz Punta Arenasa jemljejo stvar resno. Neka lekarna je prodala 40 odstotkov več zaščitnih pripomočkov kot leto poprej. Telefonska služba je redno dajala informacije o stopnji ultravijoličnega sevanja. Te informacije so objavljale tudi tri lokalne radijske postaje. Po šolah so učencem naročali, naj nosijo kape, zaščitne pripomočke in sončna očala. V neki prodajalni se je prodaja sončnih očal povečala za 30 odstotkov. »Eden tamkajšnjih kmetov pa poskuša narediti sončna očala za ovce.«

Tamkajšnji guverner Scarpa pravi: »Dejstev pač ne zanikam. . . . Ampak kaj bi radi, da naredim? Celotnega področja ne moremo spraviti pod streho.«