Tiger! Tiger!

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ INDIJE

,NEKOČ sem se sprehajal po ozkem gorskem grebenu,‘ se spominja dr. Charles McDougal, ki je mnogo let preučeval tigre v nepalskem Kraljevem narodnem parku Chitwan. ,In ko sem tako hodil, mi je nasproti prišel tiger. Srečala sva se nekje pri vrhu, le malo, samo kakih 15 korakov, oddaljena drug od drugega.‘ Dr. McDougal je mirno obstal. Tigra ni gledal v oči, ker bi le-ta na to gledal kot na izziv, ampak se je raje zagledal v njegova ramena. Žival je ostala prihuljena, napadla pa ni. Po nekaj dolgih minutah je dr. McDougal stopil nekaj korakov nazaj. ,Potem,‘ pravi, ,pa sem se enostavno obrnil in vrnil tja, od koder sem prišel.‘

V Aziji, domovini tigrov, je bilo na prehodu v to stoletje 100.000 tigrov. Od tega jih je bilo okoli 40.000 v Indiji. Do leta 1973 pa se je, predvsem zaradi lova, svetovna populacija teh čudovitih bitij zmanjšala na manj ko 4000. Človek tigru, največji mački na svetu, grozi, da ga bo iztrebil. Toda ali tudi tiger ogroža človeka? Kakšna je v resnici ta velika mačka? In ali je trud, da bi jo rešili pred iztrebitvijo, uspešen?

Tigrovo družinsko življenje

Naravoslovci so z večletnim skrbnim opazovanjem dobili jasnejšo sliko o tigrovem življenju. Predstavljajmo si, da opazujemo neko tipično tigrovo družino v čudovitih ranthambhorških gozdovih severne Indije. Samec od gobca do konca repa meri skoraj tri metre, tehta pa kakih 200 kilogramov. A njegova družica je dolga približno 2,7 metra in težka okoli 140 kilogramov.a Tu pa so še trije mladiči, samček in samički.

Temperatura se v teh gozdovih lahko povzpne celo do 45 stopinj Celzija, a tigrova družina si pod listnatimi drevesi najde senco. Vselej pa se lahko tudi namoči v hladni vodi bližnjega jezera. Mačke, ki plavajo? Da, tigri obožujejo vodo! Pravzaprav so znani po tem, da lahko brez premora preplavajo več kot pet kilometrov.

Bleščeče oranžni plašč tigra je zaradi sončne svetlobe, ki skozi krošnje dreves pronica nanj, videti kakor da žari. Črne proge se lesketajo, bele krpe nad njihovimi jantarskimi očmi pa bleščeče sijejo. In ko tako te tri mladiče nekaj časa opazujemo, jih zaradi različnih prog in znamenj po gobčku že zlahka ločimo.

Tigrovo odraščanje

Ko mama tigrica pričakuje mladiče, si poišče primerno votlino, dobro zakrito z gostim zelenjem. Od tu sedaj družina uživa v lepem razgledu na ravnino z jezercem, ki privablja tudi druge živali. Tigrica si je to mesto izbrala, ker si tu lahko lovi hrano, hkrati pa se ne oddalji preveč od svojih mladičev.

Mladiči so že od rojstva deležni velike pozornosti. Vse detinstvo jih mati objema s šapami, drgne z gobčkom in liže, ob tem pa nežno mrmra. Ko mladiči malo odrastejo, se pričnejo igrati skrivalnice ter za šalo tepsti. In čeprav tigrovi mladiči ne znajo presti, pri približno enem letu pričnejo ob materini vrnitvi v izbruhih silno in glasno dihati.

Mladiči z materjo zelo radi plavajo in se igrajo v vodi. Predstavljajte si tigrico, kako sedi na bregu jezera, rep pa ima v vodi. Slednjega kdaj pa kdaj sunkovito potegne iz vode, da se s hladno vodo poškropi. In ko že govorimo o repu: mladiči se nikoli ne naveličajo loviti maminega repa, s katerim tigrica šviga sem ter tja. Ona pa se tako z mladiči ne le igra, ampak jih tudi uči, kako napadati, kar pa jim bo prav prišlo kasneje, ko bodo pričeli loviti. Mladiči tudi radi plezajo po drevesih. Nekako pri 15 mesecih pa postanejo preokorni in pretežki ter to le težko počnejo.

Očetova vloga

Do nedavnega so mnogi menili, da mati tigrica sama vzgaja svoje mladiče ter da bi jih samec ubil, če bi le dobil priložnost za to. Vendar za večino tigrov to ne drži. Res je, da oče tiger za daljša obdobja izgine v džunglo in pohajkuje po svojem več kot 50 kvadratnih kilometrov obsežnem področju. Toda obiskuje tudi družino. Takrat se jim utegne pridružiti pri lovu in si z njimi celo deli plen. Bojevitejši samčji mladič se bo morda prvi spravil k hrani. Vendar če svoji sestrici predolgo požrešno odriva stran, ga mati dregne ali celo udari s šapo ter tako omogoči samičjima mladičema, da ravno tako dobita pripadajoči del pojedine.

Mladiči se s svojim velikim očetom zelo radi igrajo. Najljubši kraj za to jim je bližnje jezerce. Oče tiger počasi vzvratno stopa v vodo, dokler ni do glave v njej. (Tigri ne marajo, da jim voda pljuska v oči!) Nato mladičem dovoli, da rijejo po njem, on pa jih medtem liže po gobčku. Družina je prav gotovo tesno povezana.

Ljudožerci?

V knjigah in filmih so tigri pogosto prikazani kot nasilna, napadalna bitja, ki zalezujejo in napadajo ljudi, nato pa mrcvarijo in žrejo. To pa še zdaleč ni res. Niso vsi tigri ljudožerci. Če tiger v gozdu zagleda človeka, se običajno raje le tiho odplazi. Zanimivo je, da ni videti, da bi človeški vonj nanj kaj vplival.

Toda v določenih razmerah lačen tiger res lahko postane nevaren. Če zaradi starosti zgubi zobe ali pa ga rani človek, morda ne more več normalno loviti. Podobno je, če ljudje s svojim življenjskim prostorom posežejo v tigrovega, saj mu s tem lahko preplašijo njegov naravni plen. Zaradi tega tigri v Indiji letno ubijejo okoli 50 ljudi; a še vedno jih usmrtijo stokrat manj kakor kače. Tigri napadajo predvsem v močvirjih Gangesove delte.

Po besedah dr. McDougala tigri niso tako nevarni, kot to misli večina ljudi. »Tiger je zelo mirna, hladnokrvna in zbrana žival,« pravi, čeprav pa lahko napade, če ga presenetite od blizu. »Običajno pa tiger, ko naletite nanj, ne bo napadel, četudi ste mu prišli v neposredno bližino.«

Med samimi tigri je napadalnosti zelo malo. Zgodi se lahko, da kak mlad tiger denimo zatava na področje drugega tigra in trči ob tu živečega samca. To izzove renčanje, pošastno rjovenje in silovito kazanje zob z gobcem ob gobcu. A ko starejši samec pokaže svojo premoč, se mlajši ponavadi zvali na hrbet in v znak podložnosti iztegne tace v zrak. S tem pa se soočenje tudi konča.

Prihodnost te velike mačke

Tiger tako človeku ni nevaren, a izkazalo se je, da slednji resno ogroža tigra. Zato se sedaj trudijo, da bi ga rešili izumrtja. V kar nekaj azijskih državah so ustanovili rezervate za tigre. Leta 1973 so se še posebej potrudili in v narodnem parku Corbett v severni Indiji uvedli načrt Tiger. Denar in oprema za ta projekt sta prišla z vsega sveta. Sčasoma so v Indiji za 18 rezervatov za tigre rezervirali področje, ki skupaj obsega več ko 28.000 kvadratnih kilometrov. Leta 1978 pa so te živali dali tudi na seznam ogroženih vrst. Izid tega je bil presenetljiv! Preden so lov na tigre prepovedali, so se tigri zaradi strahu pred človekom izmikali in se pojavljali predvsem ponoči. Ko pa so bili že nekaj let zaščiteni, so se pričeli po rezervatu gibati in loviti pri belem dnevu!

Tiger je še vedno ogrožen; to pa zaradi mednarodnega povpraševanja po tradicionalnih azijskih zdravilih, ki jih delajo iz delov tigrovega telesa. Za vrečo tigrovih kosti lahko v Indiji na primer dobite več kot 500 ameriških dolarjev. Do takrat, ko obdelane kosti dosežejo tržišča na Daljnem vzhodu, pa njihova vrednost naraste na več kot 25.000 ameriških dolarjev. In ker gre za toliko denarja, to revne vaščane kar vabi, da sodelujejo z divjimi lovci na tigre in izigravajo gozdne čuvaje. Sprva se je trud, da bi rešili tigre, zelo obrestoval. Od leta 1988 pa se položaj slabša. Danes po Ranthambhoru pohajkuje le še okoli 27 tigrov, pred 20 leti pa jih je, za primerjavo, bilo 40. Po vsem svetu pa je tigrov komaj 5000!

Vse do konca prejšnjega stoletja so tigri in ljudje v Indiji skupaj živeli razmeroma složno. Ali bodo morda še kdaj? Za sedaj vznemirljivi klic »Tiger! Tiger!« še vedno lahko pomeni, da je kdo zagledal največjo mačko na svetu. To, ali bodo z ohranitvenimi programi tigra mogli tudi v prihodnosti obvarovati, pa bomo še videli. Toda Biblija nam zagotavlja, da bo nekega dne vsa zemlja postala raj, ki bo podoben edenskemu vrtu. Človek in divja bitja, kot je na primer tiger, bodo na njej živeli skupaj v miru. (Izaija 11:6–9)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 17]

Beli tiger

Redki beli tiger, indijski narodni zaklad, je posledica recesivnega mutantskega gena. Leta 1951 so v indijskem gozdu Rewa ujeli belega samčjega mladička. Parili so ga z normalno obarvano tigrico in dobivala sta normalne zarode. Ko pa so neko samico iz enega teh zarodov sparili z belim prednikom, je skotila štiri bele mladiče. Skrbno so jih vzrejali in tako ljudem mnogokje omogočili, da te redke lepotce vidijo v živalskih vrtovih.

[Slika na strani 16]

Mačke, ki plavajo? Da!

[Slika na strani 17]

Tigri niso tako nevarni, kot to misli večina ljudi