Vzpon in padec svetovne trgovine

6. del: Kdaj bo konec gospodarskih skrbi

DOKLER bo pohlepna trgovina vplivala na ljudi, se bodo gospodarske skrbi nadaljevale. To je slaba novica. Dobra novica pa je, da bo njen vpliv kmalu odstranjen in gospodarske skrbi za zmeraj odpravljene. Trenutno to novico po celem svetu oznanja več kot štiri milijone Jehovovih prič. (Glej okvir na 14. strani.)

Najučinkovitejše sredstvo

Glavni namen ekonomsko propagandnih reklam je čim večja prodaja izdelkov in uslug. V ta namen je potrebno javnost spodbuditi k potrošnji. Zelo primerna sredstva za to so lepaki, časopisi, revije, radio in televizija, da ne omenjamo nadležne reklamne pošte.

Prefinjene reklame sodobne televizije se močno razlikujejo od sporočil javnih oklicevalcev v starodavni Grčiji, toda namen reklamiranja — vplivati na ljudi — je ostal isti. Ko je Johannes Gutenberg izumil tiskanje s premičnimi črkami, so se odprle tako številne možnosti javnega reklamiranja, da je angleški književni velikan Samuel Johnson že leta 1758 lahko napisal: »Reklame so sedaj že tako številne, da se ljudje kaj dosti več ne ustavljajo ob njih in zato je potrebno njihovo pozornost pritegniti s sijočimi obljubami in dostojanstvenim, včasih patetičnim leporečjem.« Če odmislimo njegov starinski način izražanja, bi zlahka pomislili, da je Johnson to pisal danes.

Industrijska revolucija je dala reklamiranju nov zagon. Kupcem, ki so jih sedaj lahko dosegli z vse večjo naklado časopisov in revij, so bili na voljo številni novi proizvodi. Čez čas sta si občinstvo pridobila radio in televizija. Reklamiranje je postalo donosno samo po sebi. Že leta 1812 so začele nastajati reklamne agencije, ko so v Londonu odprli Reynell Son.

Če so reklame verodostojne in nas želijo le obvestiti o izdelkih in uslugah, ki jih potrebujemo, potem služijo dobremu namenu. Lahko pa gredo čez to mejo in nas zapeljujejo v nepotrebno kupovanje in v dolgove zaradi zadovoljevanja trenutnih užitkov. Kot opisuje nek pisec: »Dobrikajo se, moledujejo, modrujejo, vzklikajo,« in dodaja: »Vsi smo pod vplivom reklam, če se tega zavedamo ali ne, bodisi dobrih ali slabih.«

Na perspektivne kupce pogosto vplivajo neprimerne stvari. Reklamarji poudarjajo ego in igrajo na čustva. S polresnicami lahko celo prikrivajo negativne in nevarne strani svojih izdelkov. Vse to delajo zaradi ekonomske konkurence, kar kaže, da jih malo skrbi dobrobit drugih.

Je gospodarska konkurenca res nujna

Morda ste se tudi vi pridružili mnenju mnogih, da je konkurenca nujno potrebna za napredek. Res lahko danes poštena gospodarska konkurenca v nekaterih pogledih zaščiti kupca. Toda vzgojni učbenik Psychology and Life se sprašuje, če je tekmovanje ‚nujna karakteristika človeškega značaja‘, ko pravi: »Moramo res stati z eno nogo na vratu poraženca, da smo zadovoljni?«

Čeprav ljudje, ki odraščajo v tekmovalni družbi »sprejmejo izziv in tekmujejo s soljudmi«, pa ta učbenik trdi, da tekmovalnost ni človekova prirojena psihološka lastnost. Pravzaprav postane stalno tekmovanje neproduktivno in kot odkrivajo preiskave, »podžigajo željo zmagati za vsako ceno, kar pa ponavadi ne prispeva k boljši kakovosti dela«.

Tekmovalnost lahko povzroči tudi strah pred neuspehom, to pa na nobenem področju (ne v šoli, ne na delovnem mestu ali kjerkoli drugje) ne pospešuje delovne učinkovitosti. Vodi tudi v nepoštenost in goljufanje. Preveč tekmovalni študentje lahko pozabijo, da se šolajo zato, da bi postali boljši in koristnejši člani družbe, in se trudijo le za ocene.

Učbenik Psychology and Life, ki je bil napisan v 30–ih letih, omenja Samoo kot primer netekmovalne družbe. »Ljudje delajo in shranjujejo svoje izdelke v javnem skladišču, od koder lahko vsak vzame toliko, kolikor potrebuje,« razlaga in dodaja: »Po poročilu antropologov so ti ljudje ravno tako zadovoljni kot njihovi bolj individualizirani kolegi na drugih koncih sveta.«

Uspešen gospodarski sistem torej ne temelji nujno na konkurenci. Nek uspešen poslovnež izjavlja, da je tekmovalnost morda potrebna spodbuda nezrelim ljudem, medtem ko uravnovešene motivira že delo samo. Veselje najdejo v učenju, ustvarjanju, zadovoljevanju drugih, napredku in novih odkritjih.

Razumljivo je, da se moder biblijski nasvet zato glasi: »Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.« (Galačanom 5:26; Pridigar 4:4)

Osvobodite se in naredite prostor nečemu boljšemu

Jasno je, da pohlepna trgovina služi Satanovim ciljem. Ko povzroča gospodarske skrbi, še povečuje svoj vpliv na človeštvo. Zaradi zadovoljevanja gmotnih želja se pozablja na nujne duhovne potrebe. Trgovina škoduje tudi okolju, ker pospešuje miselnost, da se blago po uporabi sme odvreči. Njen nazor imeti vse prav v tem trenutku uničuje zadovoljstvo in srečo. Upravičene ekonomske potrebe se kmalu izrodijo v sebičnost in pohlep, če jih ne uskladimo z Božjimi navodili.

Pohlep in pretirana sebičnost sta obliki malikovanja in Jehovu nista všeč (Kološanom 3:5). Tisti, ki dovoljujejo, da na oblikovanje njihove osebnosti negativno vpliva trgovina, so privrženci krive vere in zagovorniki človeških vladavin. Hodijo po nevarnih tleh, ker tvegajo, da bodo želi Jehovovo jezo. Jezus je posvaril: »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo, pijanstvom in skrbmi za to življenje [vključno z gospodarskimi skrbmi] in da vas tisti dan [dan Jehovove sodbe] ne ujame nenadoma.« (Luka 21:34)

Tisti, ki želijo biti kristjani, se morajo osvoboditi vpliva in duha nepopolnega gospodarskega sistema in se odreči sebičnim pridobitniškim ciljem. Osebnost mora oblikovati naš vsemogočni Stvarnik, ne pa ‚vsemogočni denar‘. Vedno moramo biti pošteni. Zadovoljstvo bi morali najti v tem, kar imamo, ne pa v stalnem pehanju za več (Efežanom 5:5; 1. Timoteju 6:6⁠-11; Hebrejcem 13:18).

Da bi kristjani dali prednost primernim stvarem, morajo občasno pregledati svoje življenjske cilje (Filipljanom 1:9, 10). To se kaže v njihovi izbiri dela in izbiri izobrazbe njihovih otrok. V mislih ohranjajo, da »vse, kar je v svetu — telesno poželenje, poželenje oči ih ošabno vedenje ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost«. Vedno imajo pred očmi, da bo svetovna trgovina ob zaključku sedanje stvarnosti doživela ‚zlom Wall Streeta‘, od katerega si, skupaj s svojimi privrženci ne bo nikoli več opomogla (1. Janezovo 2:16, 17).

[Okvir na strani 14]

Pod Božjim kraljestvom ne bo gospodarskih skrbi

Nič več visokih cen zaradi pomanjkanja hrane: »Zemlja je dala svoj sad: blagoslovil nas je Bog, naš Bog.« »V deželi bo obilica žita; visoko na gorah bo šumel ko Libanon njegov sad.« (Psalm 67:6; 72:16)

Ne bo več neplačanih zdravniških računov: »In noben prebivalec ne poreče: ‚Bolan sem.‘ « »Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal.« (Izaija 33:24; 35:5, 6)

Ne bo visokih stanarin in hipotek: »Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in njih sad uživali. Ne bodo zidali, drug pa prebival; ne bodo sadili, drug pa užival.« (Izaija 65:21, 22)

Ne bo delitve na bogate in revne: »Pravico bo delil mnogim ljudstvom in razsojal bo med narodi daleč naokrog. Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, ne da bi jih kdo vznemirjal.« (Mihej 4:3, 4)

Nobena potreba ne bo ostala neizpolnjena: »Ker nič ne manjka njim, ki se ga [Jehova] boje!« »Odpiraš svojo roko in dobrohotno nasičuješ vse, kar živi.« (Psalm 34:10; 145:16)

[Slika na strani 15]

V Božjem kraljestvu končno ne bo več gospodarskih skrbi