Notranji mir v tekmovalni družbi

»ČE KDO hoče biti prvi,« je svetoval Jezus Kristus apostolom, »bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik.« Apostoli so se namreč prepirali, kdo med njimi je največji. Vendar so vedeli, da Jezus mrzi takšen duh. Nikoli ni ščuval svojih učencev naj tekmujejo med seboj, zato da bi duhovno napredovali (Marko 9:33-37).

Preden je Jezus Kristus prišel na zemljo, je sodeloval pri ustvarjanju prvega človeškega para, zato je vedel kako sta narejena (Kološanom 1:15, 16). Ustvarjena sta bila z zmožnostjo, da napredujeta brez neusmiljenega tekmovanja z drugimi. Ljudje niso imeli nobene potrebe bojevati se med seboj, da bi določili kdo bo njihov vodja, niti niso tekmovali z živalmi v boju za obstanek (1. Mojzesova 1:26; 2:20-24; 1. Korinčanom 11:3).

Izvor tekmovalnega duha

Kako pa je potem ta brezobzirni tekmovalni duh tako prevladal v človeški družbi? Prvi umor v človeški zgodovini nam namigne kako. Tekmovalni duh Kajna, najstarejšega sina prvega človeškega para, je pripeljal do tragedije. Kajn je svojega brata Abela ubil zato, ker je Abelova žrtev ugajala Jehovu, njegova pa ne. Biblija zanj pravi, da »je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega« (1. Janez 3:12; 1. Mojzesova 4:4-8).

Da, začetnik in zagovornik tekmovalnega duha je Hudobni, Satan Hudič. Čeprav je bil Božji angelski sin z velikimi prednostmi, je želel še več. (Primerjajte Ezekiel 28:14, 15.) Njegova želja je postala očitna, ko je zapeljal Evo. Rekel ji je, da ,bo kakor Bog‘, če bo jedla prepovedani sad (1. Mojzesova 3:4, 5). V resnici pa je bil Satan tisti, ki je želel biti kakor Bog in se kosati z njim. K uporu proti Bogu ga je spodbudil duh tekmovanja (Jakob 1:14, 15).

Ta duh je nalezljiv. Mir, ki ga je Bog dal prvotni družinski ureditvi je bil zaradi Satanovega vpliva izgubljen (1. Mojzesova 3:6, 16). Vse od upora proti Bogu vlada Satan Hudič človeštvu s tem, da spodbuja tekmovalni duh, moškega in žensko pa zapeljuje celo v prepričanje, da je brezobzirno tekmovanje ključ do uspeha. Vendar Biblija pojasnjuje: »Kjer sta namreč nevoščljivost in prepirljivost, tam sta nered in hudobija vsake vrste.« (Jakob 3:14-16, EI) Satan je tako človeka oropal sreče in notranjega miru.

Uspeh brez tekmovanja

V nasprotju s Satanovim prepričanjem, pa nam Biblija daje zglede uspeha brez tekmovanja. Najvidnejši zgled je Jezus Kristus. Čeprav ima Božjo podobo, pa ni nikoli pomislil da bi bil enak Bogu, temveč je sprejel podobo sužnja in prišel na zemljo. Še več, ponižal se je in bil poslušen vse do smrti na mučilnem kolu. To poslušno stališče brez kakršnegakoli rivalskega duha mu je prineslo Božjo naklonjenost. »Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime.« (Filipljanom 2:5-9) Ali lahko katero stvarjenje doseže še večji uspeh? Svojega Očeta je razveselil tako zelo, da ga nobeno drugo stvarjenje ne bi moglo bolj in to brez trohice rivalskega ali tekmovalnega duha (Pregovori 27:11).

Enako stališče kažejo tudi številni zvesti angeli v nebesih. Čeprav je Jezus kot njihova glava s prihodom na zemljo postal malo nižji od njih, so mu z veseljem služili. Očitno je, da niso razmišljali kako bi izkoristili to priložnost in ga skušali izpodriniti kot nadangela (Matevž 4:11; 1. Tesaloničanom 4:16; Hebrejcem 2:7).

Njihov odpor do tekmovalnosti pa postane še očitnejši, ko razmislimo, kako so se odzvali na Božji namen, povišati nekatere nepopolne ljudi v nesmrtno duhovno življenje, da bodo tako »angele sodili« (1. Korinčanom 6:3). Angeli imajo zelo veliko izkušenj v služenju Jehovu in daleč več zmožnosti, da kaj dobro izpeljejo, kakor nepopolni ljudje. Kljub temu veselo služijo maziljenim na zemlji in jim nikoli ne zavidajo tega, kar bodo prejeli (Hebrejcem 1:14). Njihovo odlično, netekmovalno stališče jim omogoča, da še naprej služijo pred prestolom Vrhovnega Gospoda Jehova.

Pomislimo še na staroveške zveste Božje služabnike, ki bodo obujeni v življenje na Zemlji. Abraham, imenovan tudi »oče vsem, ki verujejo«, je bil izjemen zgled vere (Rimljanom 4:9, 11). Job je bil pravi zgled zdržljivosti (Jakob 5:11). Mojzes, ki je vodil izraelski narod v svobodo, pa je bil »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji« (4. Mojzesova 12:3). Kdo izmed nepopolnih ljudi je dal boljši zgled vere, zdržljivosti in krotkosti kakor ti možje? Vseeno pa so med tistimi, ki bodo podedovali zemeljsko področje Božjega kraljestva (Matevž 25:34; Hebrejcem 11:13-16). Tako kakor Janez Krstnik, bodo nižji od tistega, ki »je najmanjši v nebeškem kraljestvu« (Matej 11:11, EI). Ali bodo kdaj morda pomislili, da so njihova vera, zdržljivost ali krotkost enake veri, zdržljivosti ali krotkosti tistih, ki so prejeli življenje v nebesih, ali pa jih včasih v tem celo prekašajo? Zagotovo ne! Oni bodo srečni zemeljski podložniki Božjega kraljestva.

Tudi danes se je prijetno družiti z ljudmi, ki nimajo tekmovalnega stališča. Yasuo, ki smo ga omenili v prvem članku, je zaradi špekulacij z zlatom zabredel v dolgove in izgubil vso lastnino. Tudi »prijatelji« so ga zapustili. Ko pa je njegova žena začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, je zaradi občutka krivde, ker je družini povzročil toliko trpljenja, začel hoditi na njihove shode. Navsezadnje se je le znebil tekmovalnosti in postal Jehovova priča. Zdaj je srečen, da ga obdajajo krščanski prijatelji, ki mu radi pomagajo, kadar je potrt.

Kako ohraniti notranji mir

V tej neusmiljeni, tekmovalni družbi ni vedno lahko ohraniti notranji mir. Razumno je upoštevati, da Biblija obsoja ,sovraštvo, prepire, zavist, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti‘, kot »dela mesa«, ki ovirajo ljudi pri tem, da bi podedovali Božje kraljestvo. Vsa ta dela gredo z roko v roki s tekmovalnim duhom. Ni čudno, da je apostol Pavel spodbudil Galačane: »Ne iščimo prazne slave, da ne dražimo drug drugega, da nismo drug drugemu nevoščljivi.« (Galatom 5:19-21, 26)

Pavlovo pismo nam odkrije ključ, kako se spopasti s sebičnim tekmovanjem. Pavel je rekel: »Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5:22, 23, EI) Sad duha nam pomaga, da se znebimo rivalskega mišljenja. Razmislimo na primer o ljubezni. »Ljubezen ni nevoščljiva,« pojasnjuje Pavel. »Se ne hvali, se ne napihuje, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti.« (1. Korinčanom 13:4-7) Če gojimo ljubezen, lahko izkoreninimo zavist, ki povzroča tekmovalni duh. Tudi drugi sadovi duha nam pomagajo, da očistimo srce in misli vsake sledi neusmiljenega tekmovalnega duha. S samoobvladanjem bomo lahko takoj zatrli vsako močno željo, da tekmujemo z drugimi ali pa hočemo za vsako ceno zmagati (Pregovori 17:27)!

Da bi lahko razvijali te lastnosti, moramo Božjemu svetemu duhu dovoliti, da deluje na nas. Zdravilno delovanje svetega duha pa lahko spodbujamo tako, da vztrajno molimo in prosimo zanj ter za njegovo pomoč (Lukež 11:13). Kaj pa nam bo Bog podelil kot odgovor na naše molitve? Biblija odgovarja: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7)

To je bilo očitno v primeru Jezusovih apostolov. Ko je Jezus na zadnjo noč s svojimi apostoli uvedel Gospodovo večerjo, so se ti še vedno prepirali, kdo od njih je največji (Lukež 22:24-27). Jezus jim je že večkrat skušal pomagati, da bi popravili svoje mišljenje, toda tekmovalno stališče je bilo v njih zelo ukoreninjeno (Marko 9:34-37; 10:35-45; Janez 13:12-17). Ko pa so približno 50 dni po prepiru prejeli sveti duh, se je njihovo stališče spremenilo. Nič se niso prepirali o tem, kdo jih bo kot govornik predstavljal na binkoštni dan pred zbrano, radovedno množico (Dejanja apostolov 2:14-21).

Za kakršnokoli prevlado človeka nad krščansko občino ni bilo prostora. Pomembnemu shodu, na katerem so morali rešiti problem obreze, je predsedoval Jakob, ki ob Jezusovi smrti sploh ni bil njegov učenec. Na tem shodu upravnega organa krščanske občine ni bilo zaznati nobenega prerekanja o tem, kdo ga bo vodil. Kakšna sprememba od takrat, ko so bili apostoli okuženi s tekmovalnim duhom! S svetim duhom so se spomnili Jezusovih naukov in pričeli razumevati njihov pomen (Janez 14:26).

Podobno je lahko z nami. S svetim duhom lahko premagamo vsako preostalo željo, da bi tekmovali z drugimi ali na njihov račun napredovali. Namesto tega si bomo pridobili notranji mir, ki presega vse umovanje. Biblija nam zagotavlja, da bo vir neusmiljenega tekmovanja, Satan Hudič, kmalu pahnjen v brezno, postal bo nedejaven (Razodetje 20:1-3). Rivalstvo med sosedi ne bo več dolgo obstajalo. Ali bo rezultat tega družba brez vsakega napredka? Nikakor! Ljudje bodo napredovali k popolnosti, toda ne tako, da bi med seboj tekmovali, ampak s pomočjo Jezusove odkupne žrtve (1. Janezovo 2:1, 2).

Že omenjeni Keinosuke, ki je s prodajo rekordnega števila avtomobilov okusil slavo posvetne uspešnosti, se je kasneje duševno in telesno povsem izčrpal in se končno odpovedal službi. »Zdaj je moje življenje napolnjeno s pravo radostjo,« pravi. Spoznal je, zakaj je pravi uspeh zaznamoval Jezusovo življenje. Karkoli lahko naredi v Božji svetovni občini ga osvežuje. Tako je pripravljen na novi svet, kjer ne bo tekmovanja. Tudi vi lahko doživite predokus te nove svetovne družbe, če obiščete kraljestveno dvorano v vašem kraju in sodelujete z Jehovovimi pričami.

[Slika na strani 7]

V Božjem novem svetu bo človeška družba uživala mir in sodelovanje