Mladi vpršajujejo:

Kako se lahko spoprimem z revščino

GREGOR, mladenič iz Vzhodne Evrope, je menil, da je precej siromašen. Ni si namreč mogel privoščiti dragih oblačil ali glasbenega stolpa, kakor drugi mladi na Zahodu. Nazadnje je, obupan nad domačimi razmerami, odšel v Avstrijo.

Mladi Loyiso je živel tisoče kilometrov proč, v odročni vasi na jugu Afrike. Družina je prebivala v majhni kolibi in Loyiso je mladim v bližnjem mestu zavidal neverjetno »razkošje«, tekočo vodo in električno napeljavo.

Neglede na njuno počutje pa bi se Loyiso in Gregor afriškemu mladeniču Vascu zdela bogata. Ta je namreč samo zato, da bi preživel državljansko vojno, moral kilometre daleč pešačiti skozi nevarne afriške goščave.

Revščina je torej relativen pojem, saj ima v različnih državah in kulturah različen pomen. Beseda revščina pomeni »stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin«. Dobro je vedeti, da so verjetno drugje, v primerjavi s tvojo revščino, ljudje še bolj prikrajšani. Če nimaš spodobne obleke za šolo ali osnovnih stvari, kot je tekoča voda, tedaj te dejstvo, da je drugim še slabše, ne bo kaj prida potolažilo.

Zato Biblija revščine ne hvali pretirano. Ne, Biblija priznava: »V nesrečo je siromakom njih uboštvo.« (Pregovori 10:15, AC) V predhodnem članku iz te serije je bilo rečeno, kako se lahko mladi pazijo, da jih revščina ne bi speljala na kriva pota.a Če se potrudiš, lahko gledaš na to razumno in ne obupaš. Kako pa bi lahko zmanjšal vsakodnevni pritisk revščine?

Zanka nevoščljivosti

»Sicer ni tako slabo biti reven,« toži 17–leten afriški mladenič Zanele, »toda ko na televiziji pa tudi drugje vidiš, kaj vse imajo drugi, ti je težko.«

Zanelovi občutki ne presenečajo, če upoštevamo, kako globok ekonomski in socialni prepad danes ločuje ljudi. In glede na to, kako sredstva obveščanja nesramno poveličujejo bogastvo in materialne dobrine, si verjetno bogatejšim mladim kar malo nevoščljiv. (Jakob 4:5) Ruski pregovor opozarja: »Rja zgrize železo, zavist pogubi človeka.« (Primerjaj Pregovore 14:30.)

Seveda ni nujno narobe, če si želimo bolje živeti. Revščina je namreč zaščitni znak Satanove pokvarjene stvarnosti in samo Bog lahko in tudi bo s sveta odstranil krivico. Če živiš v gospodarsko šibkejši deželi, ne boš mogel svojega stanja kaj prida izboljšati. Še celo tam, kjer so ekonomske možnosti večje, veljajo Salomonove besede, zapisane v Pridigarju 4:4: »Tedaj sem videl ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je nečimurnost in lovljenje vetra!« (AC)

Če se ženeš za bogastvom ne glede na ceno, se boš zlahka znašel v položaju, kjer boš v skušnjavi, da se odpoveš moralnim merilom. Težko prisluženi denar pa ti lahko hitro vzamejo tudi okoliščine, na katere ne moreš vplivati. Zato Knjiga pregovorov 23:4, 5 svari: »Ne trudi se, da bi obogatel, . . . komaj si v to uprl oči, ga že ni več; ker naredi si peruti ko orel in zleti proti nebu.«

Ceni svoje imetje

Ali to pomeni, da se moraš kar prepustiti brezupu? Vsekakor ne! Nekaj lahko storiš: ne premišljuj preveč o tem, česar nimaš, temveč o tistem, kar imaš. Morda res imaš malo imetja. Dr. Tony Lake je v svoji knjigi Relationships napisal, »da imajo revni lahko drugačne zaklade, na primer, ljubečo družino, prijazne sosede ali stanujejo v lepem kraju«. Takšno ,imetje‘ je res več vredno kot denar! Pregovor pravi: »Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol, kjer je sovraštvo.« (Pregovori 15:17) Mladi kristjani pa imajo še drugačno dragoceno imetje: podporo ,bratovščine‘. (1. Petrovo 2:17)

Morda bi bilo dobro, da bi na svojo materialno posest gledal v pozitivni luči. Vzemimo, da živiš v preprosti hiši ali celo kolibi. Nosiš staro, ponošeno ali zakrpano oblačilo. Sit si že enolične prehrane. Toda, ali potrebuješ imenitno obleko ali ne vem kakšen dom, da bi ugajal Bogu? Ali moraš jesti kaj posebnega, da bi bil živ in zdrav? Seveda ne! Tudi apostol Pavel je rekel: »Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.« (1. Timoteju 6:8)

Eldred iz Južne Afrike je zrasel v družini s skromnimi prihodki. Takole pravi: »Enostavno smo se sprijaznili z nizkim družinskim proračunom in s tem, da ne moremo dobiti vsega, kar bi radi.« Eldred se spominja, da mu je mama hlače, ki jih je imel za v šolo, ko so se strgale, enostavno zakrpala. Nazadnje se je od krpanja komaj videlo iz kakšnega blaga so bile sešite! »Potrpeti sem moral, ko so se norčevali iz mene,« priznava Eldred. »Bistveno je bilo, da je bila obleka čista.«

Bodi varčen

Razmere lahko tudi sam izboljšaš. Biblija govori o ljudeh, ki nespametno ,takoj zapravijo, kar so si pridobili‘. (Pregovori 21:20) Bodi moder in skrben, ne razmetavaj s hrano, denarjem ali drugimi stvarmi. (Primerjaj Janez 6:12.) Igre na srečo, preveč alkoholnih pijač, kajenje — to so razvade, ki razen tega da stanejo, tudi Bogu niso všeč. (2. Korinčanom 7:1) Če drugi v tvoji družini glede tega nespametno ravnajo, jim bodi ti za zgled. (1. Timoteju 4:12)

K družinski sreči pa lahko prispevaš tudi tako, da staršem pomagaš pri hišnih opravilih. Pomagaj kuhati, čistiti, popravi kaj, vrtnari. Zadovoljen boš in izuril se boš.

Postranski zaslužek

Nekateri mladi lahko tudi prispevajo k družinskemu proračunu s priložnostnim zaslužkom. Loyiso, ki smo ga prej omenili, je prodajal zelenjavo, ki jo je gojil na malem kosu zemlje za hišo. Svežo zelenjavo je pridelal tudi za svojo družino. »Kdor obdeluje svojo zemljo, ima obilo kruha,« piše v Knjigi pregovorov 28:19. Loyiso se je prepričal, da je res tako.

Drugi mladi prodajajo oblačila, hrano ali drva. Nekateri se lotijo manjših hišnih popravil, so kurirji ali pazijo na otroke.

Šola in pomanjkanje

V 1989 Britannica Book of the Year je pisalo, da mnogi siromašnejši mladi »menijo, da s šolanjem ne bodo veliko pridobili«. V mnogih državah je namreč izobraževanje pogosto pomanjkljivo in slabo. In ko mladi razmišljajo, da ne bodo dobili zaposlitve, lahko pa na hiter čeprav nezakonit način pridejo do zaslužka, nekateri nočejo nadaljevati šolanja.

Pomanjkljiva izobraženost pa pelje v revščino. Morda se boš moral čemu odreči, vendar bodi pameten in ostani v šoli! Premisli, kako je s tem v Howrahu, predmestju Kalkute, v Indiji. Tam živi 800.000 ljudi v skrajni revščini. Večina otrok čez dan opravlja hlapčevska dela; vendar se mnogi izobražujejo v večerni šoli. Ne odnehaj torej, tudi, če ti je v šoli težko. Šola ti bo pomagala, da se boš naučil pogovarjati in razmišljati — tako boš nekega dne lažje našel zaposlitev.

Misli na prihodnost

»Bogati in ubogi se srečavajo, Gospod [Jehova, NW] jih je vse ustvaril.« (Pregovori 22:2) Ta ugotovitev je tisočem mladih Jehovovim pričam pomagala, da so se uspešno spoprijeli z revščino. Vedo, da sreča ni odvisna od materialnih stvari, temveč od tega, ali so prijatelji z Bogom Jehovom, ki je vesel vsakogar, ki mu želi služiti — naj bo bogat ali reven. Bog ponuja upanje na življenje v prihodnjem novem svetu, kjer ne bo revščine. (2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:3, 4)

Do tedaj pa s svojimi sredstvi razumno gospodari. Misli na prihodnost. Nabiraj si duhovne zaklade. (Matej 6:19⁠-21) Na spopad z revščino glej kot na izziv, ki se mu lahko uspešno postaviš po robu.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 19]

Koprnenje ne bo izboljšalo tvojih razmer, pridno učenje pa jih lahko