Fotografirati metulja

ALI ste že kdaj poskusili fotografirati metulja? To utegne biti razburljiva izkušnja in preskus potrpežljivosti. Stalno begajo v svojem očitno brezkončnem iskanju hrane in pijače in vam le redko dajo dovolj časa za dober posnetek. In ko le pristanejo ter razširijo svoja krila, vi pa se jim poskušate kar najbolj približati, dragoceni lepotec ali zapre krila ali pa odleti!

Zato si predstavljajte mojo reakcijo, ko mi je prijatelj iz Sydneya v Avstraliji rekel: »Pojdiva v Hišo metuljev v Mittagong.« To je bila priložnost, da vidim ujete metulje in morda naredim dobre posnetke v idealnih pogojih.

Ko sva vstopila v prostor z metulji, sva takoj doumela, da tu vzdržujejo tropsko klimo, na katero zunanje spremembe temperature ne vplivajo. To je nujno potrebno za preživetje metuljev. Povsod okoli naju so ta nežna stvarjenja frfrala z rastline na rastlino. Takoj, ko sva vstopila, sva videla lepega oranžnega monarha, ki je legel jajčeca na citronovec. V Avstraliji monarhu pravijo potepuh. To otoško celino je dosegel iz Severne Amerike leta 1870 in zdaj naseljuje vzhodna in južna področja, živi pa tudi blizu Pertha na skrajnem zahodu.

Kerry, najina vodička, nama je razložila, kako se ti metulji parijo s stikanjem svojih zadkov. Zdaj pa pride najzanimivejše — če se samec nenadoma prestraši, vzleti in samico odnese kar s sabo! Predstavljajte si, da nesete nekoga, ki je težak kot vi, in to v letu! Kmalu sva vsa osupla tak pripetljaj tudi videla — letel je nad grmovjem, samica pa je visela na njem.

Monarh je seveda znan po vsem svetu zaradi svojih popotniških podvigov. Kot pravi knjiga Življenje — kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?a: »Ameriški metulj monarh na jesen zapušča Kanado, veliko jih prezimi v Kaliforniji ali Mehiki. Včasih preletijo tudi nad 3000 kilometrov; neki monarh je na dan preletel po 130 kilometrov.« Najzanimivejše pa je tole: »Metulji, ki jeseni priletijo na jug, so mladi zarod, ki ni še nikoli videl teh prezimovališč. Po čem jih vendarle najdejo, je še vedno ena najbolj nedoumnih ugank narave.« (The Story of Pollination)

Ali sva uspela fotografirati katerega od teh izmikajočih se stvarjenj? Da! Zdi se, da so se navadili na ljudi, ki se gibljejo v njihovem vlažnem svetu, tako, da mirno sedajo na rastline in celo na glave obiskovalcev. Fotografi in še zlasti navdušeni snemalci pridejo tako na svoj račun. Kakšno veselje je pozneje gledati te gibljive podobe na televiziji s pomočjo videorekorderjev.

Drugi avstralski metulj, ki sva ga videla, je bil Hypolimnas bolina s škrlatno obrobljenimi belimi madeži na krilih. Še en lepotec je bil Hypolimnas alimena, okrog robov svojih kril nežno poslikan z belimi madeži in gubami, znotraj pa z modrimi trakovi. Sorodnike ima na Novi Gvineji, Molukih in Salomonovih otokih.

Metulji so me vedno zanimali. Preobrazba iz gosenice prek bube, ali mirujoče faze do letečega čudeža je zame pričanje, ne za takoimenovane slepe sile narave in razvoj, pač pa za znanstvenega Stvarnika, ki je vse stvari napravil čudovite v svoji raznolikosti. Prispevek.

[Podčrtne opombe]

[Slika na straneh 16, 17]

Na 16. strani: monarh; 1. Yoma sabina; 2. buba; 3. Uliks; 4. Ornithoptera primaus; 5. parjenje Ornithoptera primausa; 6. Cethosia penthosilea

[Vir slike]

Vsi metulji: Hiša metuljev, Mittagong, Avstralija