Mladi vpršujejo:
Kaj naj storim, če smo doma revni
GEORGE se ne spominja rad barakarskega naselja v Južni Afriki, v katerem je odraščal. »Živeli smo v značilnem bivališču mukhukhu, majhni razmajani koči z dvema sobama,« se spominja. Eno od obeh sob je delil z osmimi brati in sestrami. V zimskih mesecih je moral kljubovati mrzlemu vetru, ko je domov prinašal vodo. Celotno naselje je dobivalo vodo iz ene seme vodne pipe. »Najhuje pri vsem tem,« pravi George, »pa je bilo gledati, kako zelo je moral oče garati za naše golo preživetje. Bil sem jezen in zagrenjen. Videti je bilo, kot da ni izhoda.«
Za dežele v razvoju so značilne gospodarske težave. Vendar je tudi v bogatih zahodnih deželah presenetljivo veliko revnih ljudi. Mogoče si tudi sam eden izmed njih. Morda se, podobno kot George, tudi sam počutiš ujetnika revščine. Tak občutek je razumljiv, vendar pa te lahko pripravi do tega, da reagiraš na način, ki ne izboljša razmer, ampak jih še poslabša.
Beg pred revščino
Zaskrbljujoče število mladih išče uteho pred revščino v alkoholu in mamilih. Po poročilu raziskovalke Jill Swart otroci ulice v nekem južnoafriškem mestu »ne vdihavajo hlapov lepila samo za užitek. To delajo zato, da bi ubežali mrazu, osamljenosti in lakoti.«
Toda kako se počutijo ti mladi, ko omama neha delovati in se morajo spet soočiti z realnostjo? Jill Swart utemeljuje značilne simptome: močna depresija, napadalnost, hitro nihanje razpoloženja, poslabšan vid in še mnoge druge telesne težave, kar bi težko opisali kot zdrav »beg« pred revščino.
Modri kralj Salomon je rekel: »Zakaj popivač in požeruh obubožata, in zaspanec se s cunjami oblači.« (Pregovori 23:21) Če nekdo hoče uiti stvarnosti revščine s tem, da se omamlja z alkoholom in mamili, tako ne bo rešil problemov. (Primerjaj Pregovore 31:7.) Kot je pripomnila šestnajstletna Maria iz revne samohranilske družine v Južni Afriki: »Beg pred resničnostjo sproža več problemov, kot jih rešuje.« Poleg tega so take škodljive navade drage in še povečujejo revščino. Samo neposreden spopad z revščino daje upanje na uspeh.
Jeza in razočaranje
Veliko mladih zaradi revščine sprošča svoj bes v nasilju, vandalizmu, kraji in drugih oblikah mladinskega kriminala. The World Book Encyclopedia piše, da ti mladi edino v tem vidijo »beg pred dolgočasjem, revščino in drugimi problemi«. Prej omenjeni George se spominja, da so postali nekateri njegovi sovrstniki jezni in razočarani ter se pridružili tolpam, ki so strahovale soseščino. Dodaja, da »so se večinoma pretepali in kradli za preživetje«. Drugi mladi bi radi revščini ušli tako, da se zapletajo v donosne ilegalne posle, na primer v prodajo in preprodajo mamil.
Nasilno obnašanje revščine še zdaleč ne zmanjšuje, ampak zadeve samo še poslabša. Energija, ki bi jo lahko porabili za produktivne dejavnosti — na primer za razvijanje kakšne spretnosti ali izučitev poklica — je tako zapravljena. Namesto da bi izboljšali stanje, se trmasti mladostniki preprosto prepustijo nadaljnemu telesnemu in čustvenemu propadanju. Nekateri končajo v ječi ali pa so žrtve nasilja. Kot je opozoril kralj Salomon: »Uboštvo in sramoto ima kdor zavrača pouk.« (Pregovori 13:18).
Nemoč in brezup
Nemara je najhujša posledica, ki jih pusti revščina na mladih ta, da se še dolgo počutijo nekoristne in manjvredne. Zaradi velike revščine na vseh življenjskih področjih mnogi izgubijo upanje, da bodo lahko kdaj izboljšali svoj življenjski standard. The World Book Encyclopedia razlaga, da se mladi pogosto »od svojih staršev navzamejo mnenja, da je njihov položaj brezupen.« Sčasoma se takšna miselnost tako zakorenini, da se žrtve vdajo v to, da bodo celo življenje živele v revščini.
Toda ali se bo tvoje stanje izboljšalo, če se boš prepuščal občutkom nemoči in brezupja? Ne. Tako le vedno globje bredeš v začarani kroz revščine. Kot pravi star pregovor: »Kdor vedno pazi na veter, ne pride do sejanja, kdor vedno gleda na oblake, ne pride do žetve.« (Pridigar 11:4) Če bo kmet mislil samo na morebitne neprijetnosti — na veter, ki bi lahko odnesel seme ali na dež, ki bi lahko preprečil žetev — ne bo nikdar uspel nič narediti. Podobno pa lahko tisti, ki vidi samo slabo, zatre vse možnosti za uspeh.
Zato kralj Salomon v nadaljevanju svetuje: »Zjutraj sej svoje seme in do večera ne daj počivati svoji roki; saj ne veš, ali bo to uspelo ali ono.« (Pridigar 11:6) Ne pusti, da te onesposobi strah pred neuspehom in občutek, da so stvari brezupne — raje se zgani! Marsikaj lahko storiš, da začneš postopoma na stvari gledati bolj pozitivno.
Pridobi si samospoštovanje
Poglej primer enajstletnega Jamesa. Z materjo in sestro živi v zasilnem bivališču blizu Johannesburga v Južni Afriki. V materialnem pogledu nimajo skoraj nič. James vsak teden prostovoljno sodeluje pri gradnji krajevne kraljevstvene dvorane Jehovovih prič. Ne samo, da mu tako čas hitreje mine, ampak s tem tudi dobi občutek izpolnjenosti. Široko nasmejan pravi: »Na koncu takšnega delovnega dne občutim globoko zadovoljstvo.« Čeprav je ta fant reven, ima dve dragoceni stvari: čas in energijo.
Produktivna dejavnost je tudi biblijsko izobraževanje od vrat do vrat (Matej 24:14). V tem delu redno sodeluje mnogo mladih Jehovovih prič. Tako ne dajejo le upanja ljudem v boljšo prihodnost, ampak si tudi sami pridobijo več samospoštovanja, ugleda in osebnega dostojanstva. To delo res ne prinaša denarja, toda spomni se na Jezusove besede, namenjene kristjanom v nekdanji sardski skupščini. V materialnem pogledu so bili precej revni, toda zaradi njihove globoke duhovnosti jim je Jezus lahko rekel: »Vem za tvojo stisko in za tvoje uboštvo — vendar si bogat.« Zaradi dejavnega verovanja v Jezusovo prelito kri, so nazadnje dobili največje bogastvo, venec večnega življenja. (Razodetje 2:9, 10)
Odraščati v revščini ni lahko, vendar to tudi ni razlog, da bi se sramoval ali se čutil nemočno in brezupno. Revščina obstaja zato, ker »človek vlada nad človekom v njegovo nesrečo.« (Pridigar 8:9) To dejstvo pa kaže, da bo Bog kmalu prevzel nadzor nad zemeljskimi zadevami in odstranil revščino ter njene pogubne vplive (Psalm 37:9-11). Njegov sin Jezus Kristus bo milijarde ljudi popeljal v zemeljski raj, kot je obljubil prikrajšanemu zločincu, ki je pokazal vero vanj, ko sta umirala na usmrtitvenih kolih. (Luka 23:43) Medtem pa lahko narediš marsikaj praktičnega v boju proti revščini. O tem bomo govorili v prihodnji izdaji.
[Okvir na strani 18]
,Počutil sem se ujetnika revščine‘
George je bil afriški mladenič, ki si je obupno želel končati osnovno šolanje. To je hotel zato, da bi si lahko našel dobro plačano službo, s katero bi sebe in svojo družino izvlekel iz revščine. Vendar pa so se stvari obrnile drugače. Njegova družina je padla v tako veliko finančno stisko, da je bil George že po šestih letih prisiljen pustiti šolo in si poiskati zaposlitev. Končno je našel delo v tovarni steklenic, kjer je zaslužil samo 14 randov (pet ameriških dolarjev) na teden. Celotna plača je šla za vzdrževanje družine.
»Čeprav sem se počutil ujetnika revščine,« pravi George, »sem se zavedal, da mi ne bo pomagalo, če se priključim kakšni tolpi ali kradem za preživetje. Mnogi moji sovrstniki, ki so se zapletali v take stvari, so danes obupani, brez šole, vdani pijači ali mamilom, ali pa v ječi. Nekateri so bili zaradi svojega načina življenja celo ubiti.«
George je potem prišel v stik z Jehovovimi pričami. »Ena izmed prvih stvari, ki sem jih opazil, je bila, da na krščanskih shodih vsak spoštljivo pristopi k meni,« pravi George in dodaja: »postopoma sem pridobil zaupanje in samospoštovanje, ki mi ga je prej primanjkovalo.« Veliko tolažbe je našel tudi v biblijskih stavkih, na primer v Psalmu 72:12, 13, ki pravi: »Zakaj rešil bo [mesijanski kralj] ubožca, ki vpije k njemu . . . Usmilil se bo slabotnega siromaka, rešil bo življenje ubožcem.« Biblijske obljube so mu povrnile voljo do življenja in zaupanje.
Če bi danes pogledal Georga, si ne bi nikoli mislil, kakšno bitko je bil v sebi, da je premagal občutke nemoči in brezupa in si pridobil pozitiven pogled na življenje. Sedaj je srečno poročen in služi kot predsedujoči nadzornik v skupščini Jehovovih prič v Sowetu v Južni Afriki.
[Slika na strani 17]
Če čas in energijo uporabljaš za kaj koristnega, je to veliko bolje, kot da se prepuščaš občutkom brezupa