Družine s krušnimi starši so lahko uspešne

ALI JE DRUŽINA S KRUŠNIMI STARŠI LAHKO USPEŠNA? DA, ŠE ZLASTI ČE SI VSI NJENI člani zapomnijo, da je »vsako pismo [. . .] od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti«. (2. Timoteju 3:16) Kadar se vsak ravna po biblijskih načelih, je uspeh tako rekoč zagotovljen.

Temeljna lastnost

Biblija v resnici postavlja le nekaj zakonov, ki urejajo medčloveške odnose. Povečini nas spodbuja, naj razvijamo vrline in nazore, ki nas navajajo k modremu ravnanju. Ti dobri nazori in vrline so tudi temelj srečnega družinskega življenja.

Morda je videti jasno ko beli dan, a je vendarle vredno povedati, da je temeljna lastnost vsake uspešne družine ljubezen. Apostol Pavel je dejal: »Ljubezen bodi nehinavska. [. . .] Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega.« (Rimljanom 12:9, 10) Besedo »ljubezen« se velikokrat zlorablja, vendar je lastnost, o kateri tu govori Pavel, nekaj posebnega. Je Božja ljubezen in »nikoli ne mine«. (1. Korinčanom 13:8) Biblija jo opisuje kot nesebično in pripravljeno služiti. Dejavno dela za dobro drugih. Je potrpežljiva in prijazna, nikoli ljubosumna, bahava ali napihnjena. Ne išče svoje koristi. Naj se zgodi kar koli, vedno je pripravljena popustiti, zaupati, upati in zdržati. (1. Korinčanom 13:4–7)

Pristna ljubezen pomaga zgladiti razlike med ljudmi z zelo različno vzgojo in osebnostjo ter jih združiti. Pomaga tudi zdraviti uničujoče posledice razveze ali smrti biološkega roditelja. Neki moški, ki je postal krušni oče, takole opisuje svoje še kako resnične težave: »Pogosto sem se preveč ukvarjal z lastnimi občutki, zato nisem mogel razpoznati občutja svojih pastorkov, še ženinih ne. Toda naučil sem se biti manj občutljiv. Najvažnejše pa je, da sem se naučil biti ponižen.« Ljubezen mu je pomagala spremeniti to, kar je bilo treba.

Biološki oče oziroma mati

Ljubezen lahko pomaga prav gledati na odnos otrok do njihovega zdaj odsotnega biološkega roditelja. Neki krušni oče priznava: »V srcu svojih pastorkov sem želel biti na prvem mestu. Kadar so obiskali svojega biološkega očeta, sem se komaj premagal, da ga nisem kritiziral. Ko so se po prijetno preživetem dnevu vrnili domov, me je prežemal grozen občutek. Ko pa so imeli slab dan, sem bil vesel. V resnici me je bilo strah, da jih ne bi izgubil. Ena od najtežjih stvari mi je bila sprijazniti se s tem, da je v življenju mojih pastorkov pomembna tudi vloga biološkega očeta.«

Pristna ljubezen je temu krušnemu očetu pomagala, da je pogledal resnici v oči in videl, da je nestvarno pričakovati ljubezen »na mah«. Ni se smel čutiti zavrnjenega, če ga otroci niso takoj sprejeli. Uvidel je, da v srcu otrok morda ne bo nikoli povsem nadomestil biološkega očeta. Otroci namreč očeta poznajo od svojih najzgodnejših dni, krušni oče pa je prišel nanovo in se bo za ljubezen otrok moral truditi. Raziskovalka Elizabeth Einstein je takole izrazila doživetja mnogih: »Biološkega očeta oziroma matere se nikoli ne da nadomestiti, nikoli. Celo roditelj, ki je umrl, ali pa tisti, ki je otroke zapustil, ostane v njihovem življenju na pomembnem mestu.«

Discipliniranje – občutljiva tema

Biblija nakazuje, da mladi nujno potrebujejo ljubeče discipliniranje, in mednje sodijo tudi pastorki. (Pregovori 8:33) S takšnim biblijskim stališčem je začelo soglašati kar nekaj strokovnjakov. Profesor Ceres Alves de Araújo je izjavil: »Nihče po naravi ne mara omejitev, vendar te so potrebne. ,Ne‘ je beseda, katere namen je ščititi.«

V mešani družini pa lahko različni pogledi na discipliniranje vodijo do resnih nesoglasij. Pastorke je deloma oblikovala odrasla oseba, ki je zdaj ni. Lahko, da imajo navade oziroma običaje, ki morda krušnega očeta oziroma mater dražijo. In morda ne razumejo, zakaj ta določenih stvari ne mara. Kako prav ravnati v takem položaju? Pavel prigovarja kristjanom: »Hodi pa za [. . .] ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo.« (1. Timoteju 6:11) Krščanska ljubezen pomaga krušnim staršem in otrokom, da so blagi in potrpežljivi, poleg tega pa se učijo razumeti drug drugega. Če je krušni oče oziroma mati nepotrpežljiv, lahko ,srd, jeza in preklinjanje [žaljive besede, NW]‘ hitro porušijo kakršen koli že dosežen odnos. (Efežanom 4:31)

Vpogled v to, kaj bo pri tem pomagalo, nam daje prerok Miha. Rekel je: »Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje [dobrotljivost, NW] in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8) Pri discipliniranju je pravičnost nujna. Kaj pa dobrotljivost? Neki krščanski starešina pripoveduje, da v nedeljo zjutraj pogosto ni bilo lahko spraviti pastorkov pokonci, da bi se udeležili bogočastja v občini. Namesto da bi se jezil nanje, je poskusil z dobrotljivostjo. Zgodaj je vstal, pripravil zajtrk in nato vsakemu prinesel skodelico toplega napitka. Sedaj so veliko raje poslušali njegov poziv, naj vstanejo.

Profesorica Ana Luisa Vieira de Mattos je zanimivo komentirala: »Ni pomembna vrsta družine, ampak kakovost medsebojnih odnosov v njej. Iz svojih študij sem ugotovila, da mladi z vedenjskimi težavami skoraj vedno izhajajo iz družin, kjer je šibak nadzor staršev ter premalo pravil in komunikacije.« Dodala je še: »Nikoli ne moremo dovolj poudariti, da je pri vzgoji otrok treba reči tudi Ne.« Doktorja Emily in John Visher sta še dejala: »Discipliniranje je v bistvu učinkovito le tedaj, ko je discipliniranemu mar za odzive osebe, ki ga disciplinira, in za njegov odnos z njim.«

Te pripombe se dotaknejo vprašanja, kdo naj v družini s krušnimi starši disciplinira. Kdo je tisti, ki naj bi rekel Ne? Nekateri starši so se po pogovoru med sabo odločili, da naj na začetku disciplinira prvenstveno roditelj in s tem dá krušnemu očetu oziroma materi čas, da z otroki zgradi tesnejši odnos. Preden bi krušni skrbnik otroke discipliniral, naj ti spoznajo, da jih ta zagotovo ima rad.

Kaj, če je krušni skrbnik oče? Ali Biblija ne pravi, da je oče poglavar družine? Da. (Efežanom 5:22, 23; 6:1, 2) Vendar bo krušni oče morda želel discipliniranje za nekaj časa prepustiti partnerki, še zlasti ko bi to pomenilo tudi kaznovanje. Morda bo dopustil, da otroci ubogajo ,nauk matere svoje‘, medtem pa bo polagal temelj za to, da bodo ,poslušali pouk [discipliniranje, NW] svojega [novega] očeta‘. (Pregovori 1:8; 6:20; 31:1) Izkušnje kažejo, da to dolgoročno ne nasprotuje načelu poglavarstva. Poleg tega neki krušni oče pravi: »Zapomnil sem si, da k discipliniranju spada tudi opominjanje, korekcija in oštevanje. Kadar je to storjeno pravilno, ljubeče in sočutno, ter je podprto s starševskim zgledom, običajno deluje.«

Potrebna je komunikacija med staršema

V Pregovorih 15:22 piše: »Skazé se načrti, kjer ni sveta [zaupnega pogovora, NW].« Miren in odkrit zaupen pogovor med staršema je v krušni družini nujno potreben. Neka časnikarka je v časopisu O Estado de S. Paulo napisala naslednjo ugotovitev: »Otroci se vedno nagibajo k temu, da preizkušajo omejitve, ki so jih določili starši.« To še toliko bolj velja za družine s krušnimi starši. Starša se potemtakem morata sporazumeti o različnih rečeh, da bodo otroci tako videli, da sta enotna. Kaj pa, če krušni skrbnik ukrepa na način, ki se biološkemu očetu oziroma materi zdi nepravilen? Potem naj par stvar razčisti na samem, ne pred otroki.

Neka znova poročena mati pripoveduje: »Za mater je najhujša stvar gledati, kako krušni oče disciplinira njene otroke, še posebej če misli, da to počne prenagljeno ali pa ne povsem pravično. Srce se ji lomi in svoje otroke želi zaščititi. V takih trenutkih ji ni lahko biti podložna možu in ga podpirati.

Nekoč sta moja fanta, stara 12 in 14 let, krušnega očeta vprašala, ali bi smela nekaj narediti. Takoj ju je zavrnil in nato odšel iz sobe, ne da bi jima dal priložnost pojasniti, zakaj jima prošnja toliko pomeni. Fantoma je šlo na jok, sama pa sem ostala brez besed. Starejši sin me je pogledal in rekel: ,Mami, si videla, kaj je naredil?‘ Rekla sem: ,Da, sem. Vendar je kljub temu poglavar v hiši in Biblija nam pravi, naj spoštujemo glavarstvo.‘ Bila sta dobra fanta in sta se strinjala s tem ter se malo pomirila. Še isti večer sem se pogovorila z možem in spoznal je, da je bil preveč oblasten. Šel je naravnost v sobo fantov in se jima opravičil.

Iz tega dogodka smo se veliko naučili. Moj mož se je naučil prisluhniti, preden odloči. Jaz sem se naučila podpreti glavarstvo tudi, če to boli. Fanta sta se naučila, kako pomembno je biti pokoren. (Kološanom 3:18, 19) Moževo prostodušno opravičilo pa je vsem nam dalo velik pouk o ponižnosti. (Pregovori 29:23) Danes sta oba sinova krščanska starešina.«

Napake se bodo zgodile. Otroci bodo izrekli ali storili kaj bolečega. Zaradi trenutnih pritiskov bodo krušni starši tudi naredili kaj nerazumnega. Toda preproste besede »Žal mi je, prosim, oprosti mi« lahko veliko pripomorejo k celjenju ran.

Krepiti družinsko enotnost

Za to, da se v krušni družini zgradi tople medsebojne odnose, je potreben čas. Če ste krušni oče oziroma mati, je potrebno, da izkazujete sočutje. Bodite razumevajoči, pripravljeni preživljati čas z otroki. Igrajte se z mlajšimi. S starejšimi se bodite pripravljeni pogovarjati. Poiščite priložnosti za preživljanje skupnih uric – povabite denimo otroke, da vam pomagajo pri hišnih opravilih, kot je pripravljanje večerje ali pranje avtomobila. Povabite jih, naj se vam pridružijo in vam pomagajo, ko greste v trgovino. Pa tudi majhne ljubeče geste jim bodo lahko pokazale vašo ljubezen. (Krušni očetje bi seveda morali paziti, da pri pastorkah upoštevajo primerne meje in jim ne zbujajo občutkov nelagodja. Krušne matere bi se morale spominjati, da je tudi pri dečkih treba upoštevati določene meje.)

Družine s krušnimi starši so lahko uspešne. Mnoge so. Najuspešnejše so tiste, v katerih vsi njihovi člani, še zlasti starši, negujejo prave nazore in stvarna pričakovanja. Apostol Janez je zapisal: »Ljubimo se med seboj; kajti ljubezen je iz Boga.« (1. Janezov 4:7) Da, resnična skrivnost srečne družine s krušnimi starši je iskrena ljubezen.

[Slika na strani 7]

SREČNE DRUŽINE S KRUŠNIMI STARŠI

skupaj preživljajo čas . . .

skupaj preučujejo Božjo Besedo . . .

se skupaj pogovarjajo . . .

skupaj delajo . . .