Doseči srce z umetnostjo prepričevanja

MNOGI gledajo s sumničenjem na besedo »prepričevanje«. Nekatere namreč morda spomni na vsiljivega prodajalca ali pa na propagando, narejeno za to, da se stranko prevara ali se z njo manipulira. Zamisel o prepričevanju ima včasih tudi v Bibliji negativen prizvok in takrat zaznamuje kvarjenje oziroma zavajanje. Krščanski apostol Pavel je denimo Galačanom pisal: »Tekli ste dobro; kdo vas je ustavil, da niste resnici pokorni? To pregovarjanje [prepričevanje, NW] ni od tega, ki vas kliče.« (Galatom 5:7, 8) Pavel je tudi Kološane opozarjal pred tem, da ne bi komu pustili, da jih »prevara z dozdevno pametnimi [prepričljivimi, NW] besedami«. (Kološanom 2:4) Takšno prepričevanje sloni na bistroumnih razlagah, grajenih na lažnih temeljih.

Apostol Pavel pa je v Drugem listu Timoteju uporabil zamisel o drugačnem prepričevanju. Pisal je: »Ostani v tem, česar si se naučil in o čemer si se prepričal [k veri, NW], ker veš, od koga si se učil.« (2. Timoteju 3:14) Timotej se je »prepričal k veri«, vendar ne zato, ker bi bili z njim manipulirali njegova mati in stara mati, ki sta ga učili svetopisemskih resnic. (2. Timoteju 1:5)a

Pavel je med bivanjem v hišnem priporu mnogim temeljito pričeval, »jim služil k veri [jih prepričeval, NW] v to, kar se tiče Jezusa, iz postave Mojzesove in prorokov, od zore do mraka«. (Dejanja 28:23) Ali je Pavel varal svoje poslušalce? Nikakor! Jasno je torej, da prepričevanje ni vedno nekaj slabega.

Pozitivno uporabljena grška netvorjenka, prevedena s »prepričati«, pomeni pregovoriti, povzročiti spremembo mišljenja s tehtnim, logičnim utemeljevanjem. Učitelj tako lahko s prepričevanjem gradi na svetopisemski podlagi, da bi drugim vcepil prepričanje o biblijski resnici. (2. Timoteju 2:15) Prav to je bila tudi značilnost Pavlove strežbe. Še srebrar Demetrij, ki ni verjel krščanskim naukom, je priznal: »Ne samo v Efezu, temuč skoro po vsej Aziji je ta Pavel veliko ljudstva pregovoril in odvrnil, govoreč, da to niso bogovi, ki so z rokami narejeni.« (Dejanja 19:26)

Prepričevati v strežbi

Jezus je sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:19, 20) Jehovove priče v več kot 230 deželah ubogajo to zapoved. V 1997. službenem letu so po vsem svetu vsak mesec vodili povprečno 4,552.589 biblijskih poukov na domu.

Če imate prednost, da vodite kakšen biblijski pouk na domu, morda lahko predvidite izzive, v katerih bo treba uporabiti umetnost prepričevanja. Denimo na primer, da se bo pri vašem naslednjem pouku pojavilo vprašanje o trojici. Kaj, če veste, da vaš učenec verjame v ta nauk? Lahko bi mu dali izdajo, ki govori o tej temi. Ko jo bo prebral, boste morda izvedeli, da se je prepričal, da Bog in Jezus nista isto. Kako pa nadaljevati, če še vedno ima nekaj vprašanj?

Pozorno poslušajte. Tako boste lahko videli, kaj učenec že veruje o tej temi. Če denimo učenec reče: »Verujem v Trojico,« bi morda s svetopisemsko razpravo kar takoj začeli ovračati ta nauk. Vendar glede trojice obstajajo različna verovanja. Vaš učenec lahko veruje v nekaj povsem drugačnega od tega, kar vi definirate kot nauk o trojici. Podobno se lahko reče za druga verovanja, kot so reinkarnacija, nesmrtnost duše in rešitev. Preden torej spregovorite, pozorno poslušajte. Ne delajte si vnaprejšnjih predstav o tem, kaj veruje učenec. (Pregovori 18:13)

Sprašujte. Med drugim bi lahko vprašali: ,Ali ste vedno verjeli v trojico? Ali ste kdaj temeljito preučili, kaj Biblija pravi o tej temi? Če bi bil Bog del trojice, mar nam ne bi tega v Bibliji jasno in naravnost povedal?‘ Ko učite učenca, se tu in tam ustavite, in ga vprašajte kaj takega: ,Ali se vam to, kar sva doslej predelala, zdi smiselno?‘ ,Ali se strinjate s to razlago?‘ Z veščim postavljanjem vprašanj boste učenca vpletli v učni proces. On ne bi smel enostavno le poslušati vašega razpletanja neke teme.

Logično utemeljujte. Pri razpravljanju glede nauka o trojici bi učencu denimo lahko rekli: ,Ob Jezusovem krstu se je iz neba zaslišal glas, ki je rekel: »Ti si Sin moj ljubljeni.« Če bi bil Bog res na zemlji in bi se krstil, ali bi svoj glas prenesel v nebo in nazaj, da bi bilo na zemlji slišati te besede? Ali to ne bi bilo zavajanje? Ali bi Bog, »ki nikoli ne laže«, naredil tako prevaro?‘ (Lukež 3:21, 22; Titu 1:1, 2)

Če ste pri logičnem utemeljevanju taktni, je to pogosto dokaj učinkovito. Poglejte primer neke ženske, ki jo bomo imenovali Barbara. Vse življenje je verjela, da je Jezus Bog in del trojice, v katero sodi tudi sveti duh. Potem pa ji je eden od Jehovovih prič povedal, da sta Bog in Jezus ločena posameznika, in ji v podkrepilo tega pokazal svetopisemske stavke.b Barbara Bibliji ni mogla oporekati. Obenem pa je bila vznemirjena. Nauk o trojici ji je bil navsezadnje prirastel k srcu.

Pričevalec je Barbari potrpežljivo utemeljeval. »Če bi me vi skušali poučiti o tem, da sta dve osebi enaki,« je vprašal, »s katerim sorodstvenim odnosom bi to ponazorili?« Za trenutek je pomislila in nato odgovorila: »Najbrž z dvema bratoma.« »Točno tako,« je odgovoril Pričevalec. »Morda celo z enojajčnima dvojčkoma. Toda s tem ko nas je Jezus učil, naj na Boga gledamo kot na Očeta, na njega pa kot na Sina, kaj nam je s tem hotel povedati?« »Že vidim,« je Barbara rekla s široko odprtimi očmi. »Enega opisuje kot starejšega in z večjo avtoriteto.«

»Da,« je odgovoril Pričevalec, »in Jezusovi judovski poslušalci, ki so živeli v patriarhalni družbi, so še zlasti prišli do takšnega sklepa.« Pričevalec je podkrepil bistvo tako, da je sklenil: »Če smo se mi domislili tako ustrezne ponazoritve za pouk o enakosti – namreč o bratih ali enojajčnih dvojčkih – bi to zagotovo lahko naredil tudi Veliki učitelj, Jezus. On pa je namesto tega za opis svojega odnosa z Bogom uporabil besedi ,oče‘ in ,sin‘.«

Barbara je končno razumela bistvo in ga sprejela. Njeno srce je dosegla umetnost prepričevanja.

Imeti opravka s čustvi

Z močno ukoreninjenimi verskimi nauki so pogosto povezana čustva. Poglejte primer Edne, predane katoličanke. Njena najstniška vnuka sta ji iz Svetega pisma jasno dokazala, da Bog in Jezus nista ista oseba. Edna je slišala in razumela. Kljub temu je blago, a odločno rekla: »Jaz verjamem v sveto Trojico.«

Mogoče ste kaj podobnega doživeli tudi vi. Mnogi na nauke svoje vere gledajo, kot bi bili ti del njihove lastne biti. Za prepričati takega biblijskega učenca ne zadostuje hladna logika niti še cela vrsta svetopisemskih stavkov, ki bi mu dokazovala, da ima napačne poglede. V takšnih okoliščinah je dobro uravnovesiti umetnost prepričevanja s sočutjem. (Primerjaj Rimljanom 12:15; Kološanom 3:12.) Učinkovit učitelj vsekakor mora biti sam močno prepričan. Pavel je denimo uporabljal izraze, kot sta »prepričan sem« in »vem in prepričan sem v Gospodu Jezusu«. (Rimljanom 8:38; 14:14) Vendar si pri izražanju svojega prepričanja ne bi smeli nadevati dogmatskega, samopravičnega tona, in pri predstavljanju biblijskih resnic ne bi smeli biti sarkastični ali poniževalni. Prav gotovo si ne bi želeli učenca užaliti ali ga celo žaliti. (Pregovori 12:18)

Veliko bolj učinkovito je spoštovati verovanje učenca in mu priznavati, da ga ima pravico imeti. Ključna je ponižnost. Učitelj ponižnega duha ne misli, da je že sam po sebi večji od učenca. (Lukež 18:9–14; Filipljanom 2:3, 4) Prepričevanje, ki je boguvšečno, vsebuje ponižnost, ki pravzaprav govori: ,Jehova mi je milostno pomagal, da sem to uvidel. Dovolite mi, da to delim z vami.‘

Pavel je sokristjanom v Korintu pisal: »Orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave [močno ukoreninjene reči, NW]. Podiramo razmisleke in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu.« (2. Korinčanom 10:4, 5, SSP) Jehovove priče danes z Božjo Besedo ovržejo močno ukoreninjene lažne nauke ter običaje in značilnosti, ki Bogu ne ugajajo. (1. Korinčanom 6:9–11) Ob takšnem ravnanju se tudi spominjajo, da je Jehova do njih ljubeče potrpežljiv. Kako srečni so, da imajo njegovo Besedo Biblijo, in da lahko s tem močnim sredstvom ruvajo lažne nauke ter dosegajo srca ljudi z umetnostjo prepričevanja!

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 23]

Dosezite učenčevo srce

◻ Prosite Jehova za vodstvo, da bi dosegli srce biblijskega učenca. (Nehemija 2:4, 5; Izaija 50:4)

◻ Poizvedite, kaj učenec verjame in zakaj ga neko neresnično verovanje privlači. (Dejanja 17:22, 23)

◻ Prijazno in potrpežljivo razložite logično svetopisemsko utemeljitev, medtem pa ohranjajte skupni jezik. (Dejanja 17:24–34)

◻ Če je mogoče, podkrepite biblijske resnice z učinkovitimi ponazoritvami. (Marko 4:33, 34)

◻ Pokažite učencu koristi sprejemanja točnega spoznanja iz Biblije. (1. Timoteju 2:3, 4; 2. Timoteju 3:14, 15)