Nuditi dobro vest – s prepričevanjem
1 Ali je pravilno, da oznanjevalci dobre vesti prepričujejo druge, naj sprejmejo resnico? Prav gotovo! (Ap. dela 18:4) Apostol Pavel je Timoteja spomnil, da sta ga mati in babica prepričali, da je postal vernik. (2. Tim. 3:14) Prepričevati pomeni, da smo nekoga na prijazen način k nečemu navedli, da smo z njim resno razpravljali o verovanju, stališču ali načinu postopanja.
2 Apostol Pavel je dobro izrabil umetnost prepričevanja. Ko je bil v Atenah, se mu je “zbujala huda nevolja, ker je videl, da je mesto polno malikov”. (Ap. dela 17:16, EI-75) Toda, ko je Pavel stal sredi Areopaga, zbranim ljudem ni naravnost dejal, da je njihovo čaščenje malikov zaman. Spretno se je ognil žolčnim razpravam in opozoril na “oltar, na katerem je pisalo: ‚Nepoznanemu Bogu‘.” Nato je dal mogočno pričevanje, ki je imelo odlične rezultate. (Ap. dela 17:23, 28, 29, 34)
BODI RAZSODEN
3 Pavel je jasno prikazal, da za prepričevanje ni dovolj zgolj čustveni nastop ali obilica besed. Imeti moramo vpogled in biti razsodni glede občutkov, verovanj in interesov ljudi, katerim govorimo. Paziti moramo in naglo ugotoviti, kdaj so stanovalčeva čustva resnična ovira odkritemu razpravljanju o biblijskih naukih. (Preg. 16:23)
4 Nekdo lahko na primer veruje v nesmrtnost duše, ker je bil na pokojnika močno čustveno navezan. Kako bi ga lahko prepričali s pomočjo resnice? Namesto da bi mu takoj dejali, da je njegovo verovanje napačno in da duša umre, bi gotovo bilo bolje, če bi skušali s prepričevanjem prodreti skozi morebitno čustveno oviro in bi z njim nadaljevali pogovor v tej smeri. Povemo mu lahko, da razumemo njegova čustva, ker smo tudi sami doživeli podobno izgubo ljubljenih sorodnikov. Tolažbo smo našli v obljubi o vstajenju, ko bomo znova združeni z njimi in bomo ponovno uživali v njihovi družbi. Nato lahko preberemo in se pogovorimo o primernih biblijskih stavkih. Če bomo razsodni in bomo naš govor začinili s soljo, bomo prepričljivo oznanjali dobro vest. (Preg. 16:21; Kol. 4:6)
UPORABLJAJ PRISPODOBE
5 Prispodobe lahko učinkovito uporabimo, da bi ljudi prepričali, da spremenijo svoje mišljenje. Omembe vreden je primer Natana, ki je na previden način dosegel srce kralja Davida. (2. Sam. 12:1-14) Skrbno izbrane prispodobe niso privlačne samo za razum, ampak delujejo tudi na čustva. Ljudem omogočajo, da lažje dojamejo nove misli. Zemljo lahko na primer primerjamo s hišo, ljudi pa s stanovalci. Če stanovalci za hišo ne skrbijo dobro, jo lastnik zato ne bo porušil, ampak bo odstranil stanovalce. Ravno tako Bog ne bo uničil zemlje, ampak bo odstranil hudobne ljudi. (Iz. 45:18)
6 Prepričevanje ima svoje meje. Če ljudje ne želijo verjeti ali spremeniti svojega življenja, bodo pač ostali takšni kot so. (Mat. 13:14, 15) Še vedno pa je na svetu mnogo iskrenih ljudi, ki jih lahko dosežemo z vestjo o kraljestvu. Če jim želimo pomagati, se moramo v razumni meri potruditi, da razvijemo umetnost prepričevanja in jo uporabimo na oznanjevanju.