Vaša vera je na preskušnji – sedaj

»V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje, saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost [zdržljivost, NW].« (JAKOB 1:2, 3, Ekumenska izdaja)

1. Zakaj bi kristjani morali pričakovati, da bo njihova vera preskušena?

PRAVI kristjani nimajo nobene želje po trpljenju, niti ne uživajo v bolečinah ali poniževanju. Vseeno pa ne pozabljajo zgoraj omenjenih besed, ki jih je napisal Jezusov polbrat Jakob. Kristus je svojim učencem dal jasno vedeti, da lahko zaradi ravnanja po Božjih merilih pričakujejo preganjanje in druge težave. (Matevž 10:34; 24:9–13; Janez 16:33) Toda končni rezultat takšnih preskušenj je vseeno lahko radost. Kako?

2. a) Kako preskušnje naše vere rodijo radost? b) Kako lahko zdržljivost dovrši svoje delo v našem primeru?

² Glavni razlog za radost je ta, da preskušnje vere lahko rodijo dobre sadove. Jakob pravi, da vztrajanje v preskušnjah ali težavah »poraja zdržljivost« (NW). Ta dragocena krščanska lastnost pa nam lahko koristi. Jakob je napisal: »Stanovitnost [zdržljivost, NW] pa naj vrši popolno delo, da boste popolni in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.« (Jakob 1:4, Jere, Pečjak, Snoj) Zdržljivost mora torej opraviti nekakšno »delo«. Njena naloga je, da nas naredi popolne v vseh pogledih, da nam pomaga biti uravnovešeni in zreli kristjani. Skratka, če pustimo preskušnjam, da gredo svojo pot, torej da jih ne skušamo kako nesvetopisemsko na hitro končati, se naša vera preskusi in prečisti. Če denimo včasih v določenih okoliščinah oziroma stikih s soljudmi ne znamo biti dovolj potrpežljivi, sočutni, prijazni ali ljubeznivi, nas zdržljivost lahko v tem spopolni. Sklep se torej glasi: Preskušnje rodijo zdržljivost, zdržljivost zboljša kristjanove lastnosti, te pa vzbujajo radost. (1. Petrov 4:14; 2. Petrov 1:5–8)

3. Zakaj se preskušnjam naše vere ne bi smeli iz strahu umikati?

³ Tudi apostol Peter je poudaril, zakaj se nam ni treba bati preskušenj vere ali se jim umikati. Napisal je: »V katerem se radujete, čeprav ste ravnokar nekaj časa (ako je treba) v žalosti po mnogoterih izkušnjavah, da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa.« (1. Petrov 1:6, 7) Te besede so sedaj še zlasti spodbudne, saj je »velika stiska«, čas hvale, časti, slave in preživetja, veliko bliže, kot si mislijo nekateri, in veliko bliže, kot je bila, ko smo sprejeli vero. (Matevž 24:21; Rimljanom 13:11, 12)

4. Kako je neki brat razmišljal o preskušnjah, ki so jih premagali on in drugi maziljeni kristjani?

⁴ V prejšnjem članku smo si ogledali preskušnje, ki jih je premagoval maziljeni ostanek po letu 1914. Ali so tudi te bile vzrok za radost? A. H. Macmillan se je tistih dogodkov takole spominjal: »Videl sem, kakšne hude preskušnje vse je morala prestati organizacija in kakšne preskušnje vere njeni člani. Kljub temu pa je s pomočjo Božjega duha preživela in napredovala. Videl sem, kako modro je potrpežljivo čakati Jehova, da nam razjasni razumevanje svetopisemskih stvari, namesto da se razburjamo nad novimi mislimi. [. . .] Četudi smo morali tu in tam nekoliko spremeniti naše poglede, pa to ni spremenilo milostne priprave, odkupnine, in Božje obljube o večnem življenju. Zato ni bilo niti najmanj treba, da bi nam zaradi neizpolnjenih pričakovanj ali nazorskih sprememb oslabila vera.« (Stražni stolp, 15. avgust 1966, stran 504, v angleščini)

5. a) Kakšne koristi ima preostanek danes od prestanih preskušenj? b) Zakaj bi nas to glede preskušenj moralo zanimati?

⁵ Maziljeni kristjani, ki so preživeli čas preskušenj med letoma 1914 in 1919, so se osvobodili močnega vpliva sveta pa tudi mnogih babilonskih verskih navad. Šli so naprej, kot očiščeno in prečiščeno ljudstvo, pripravljeni na žrtve hvale Bogu, z zagotovilom, da so mu kot ljudstvo po volji. (Izaija 52:11; 2. Korinčanom 6:14–18) Sodba pri hiši Božji se je torej že začela. Vendar ni trajala le neko določeno obdobje in se potem končala. Preskušanje in presejanje Božjega ljudstva se nadaljuje. Preskušana pa je tudi vera tistih, ki upajo, da bodo preživeli bližajočo se ‚veliko stisko‘ kot del ‚velike množice‘. (Razodetje 7:9, 14) Doživljajo podobne preskušnje kot maziljeni ostanek, pa tudi drugačne.

Kakšne preskušnje vas lahko doletijo?

6. Katere hude preskušnje so morali mnogi premagati?

⁶ Mnogi kristjani ob tem pomislijo na to, kako ostati trden v neposrednem, čelnem napadanju. Ob tem se namreč spomnijo naslednjega poročila: »[Judovski voditelji] pokličejo apostole in jih pretepo ter jim naroče, naj ne govore o imenu Jezusovem, in jih izpuste. Oni gredo torej izpred velikega zbora in se vesele, da so bili spoznani za vredne, trpeti sramoto za ime njegovo.« (Dejanja 5:40, 41) Novodobna zgodovina Božjega ljudstva, še zlasti tista iz obeh svetovnih vojn, jasno izpričuje, da je bilo mnogo Jehovovih prič zares pretepenih ali pa so iz rok preganjalcev doživeli še vse kaj hujšega.

7. Kako daleč so nekateri novodobni kristjani šli v dokazovanju vere?

⁷ Svet pri preganjanju kristjanov ne dela nobenih razlik med maziljenim preostankom in veliko množico »drugih ovac«. (Janez 10:16) Ves minuli čas so posamezniki iz obeh skupin doživljali hude preskušnje, bili v zaporu ali celo morali umreti mučeniške smrti, samo zato, ker so ljubili Boga in vanj verovali. Zato sta obe skupini neglede na njuno upanje potrebovali Božji duh. (Primerjaj Stražni stolp, 15. junij 1996, stran 31.) V nacistični Nemčiji je v tridesetih in štiridesetih letih tega stoletja veliko Jehovovih služabnikov, celo otrok, pokazalo izredno vero in mnogi so bili zares do skrajnosti preskušeni. V novejšem času pa Jehovovo ljudstvo doživlja preskušnje v obliki preganjanja v deželah, kot so Burundi, Eritreja, Etiopija, Malavi, Mozambik, Ruanda, Singapur in Zair. Tovrstne preskušnje pa se še kar nadaljujejo.

8. Kako besede nekega afriškega brata pokažejo, da preskušnja naše vere ni le preganjanje v obliki udarcev?

⁸ Vendar, kot smo že omenili, je naša vera preskušana še na manj opazne načine. Nekatere preskušnje niso tako neposredne in lahko prepoznavne. Razmislite, kako bi premagali te, ki jih bomo v nadaljevanju omenili. V neki občini v Angoli, ki nekaj časa ni mogla imeti nobenih stikov z odgovornimi brati, je bil tudi brat z desetimi otroki. Ko je bilo pozneje le mogoče obiskati to občino, so tega brata vprašali, kako uspe nahraniti družino. Ni mu bilo lahko odgovoriti. Povedal je le to, da so razmere težke. Je lahko otroke nahranil vsaj enkrat na dan? Odgovoril je: »Komajda. Naučili smo se shajati s tistim, kar smo imeli.« Nato pa je s popolnim prepričanjem rekel: »Končno pa, mar ni to v teh zadnjih dneh tudi pričakovati?« Takšna vera je za svet nekaj izjemnega, toda med zvestovdanimi kristjani, ki so popolnoma prepričani o spolnitvi kraljestvenih obljub, je nekaj običajnega.

9. Kako smo preskušeni glede tega, kar beremo v Prvem listu Korinčanom 11:3?

⁹ Velika množica pa je preskušana tudi v zvezi s teokratičnimi postopki. Svetovna krščanska organizacija je vodena po božanskih načelih in teokratičnih merilih. To v prvi vrsti pomeni priznati Jezusa za Voditelja, torej za tistega, ki je postavljen za Glavo občini. (1. Korinčanom 11:3) Voljno podrejenost njemu in njegovemu Očetu pokažemo tako, da verujemo v teokratične postavitve in odločitve, povezane z našim združenim spolnjevanjem Jehovove volje. Poleg tega so v vsaki občini postavljeni možje, ki jo vodijo. Ti so nepopolni in njihove napake je morda lahko opaziti. Kljub temu pa smo spodbujeni, da te nadzornike spoštujemo in se jim podrejamo. (Hebrejcem 13:7, 17) Se vam to kdaj zdi težko? Je to za vašo vero preskušnja? Če je, ali vam kaj koristi?

10. Katero preskušnjo moramo premagovati glede terenske strežbe?

¹⁰ Vsi smo tudi preskušani v zvezi s prednostjo in zahtevo, da redno sodelujemo v terenski strežbi. Da bi to preskušnjo lahko prestali, se moramo zavedati, da sodelovati v strežbi po svojih najboljših močeh pomeni več od minimalnega oziroma simboličnega oznanjevanja. Spomnimo se ob tem, kako je Jezus pohvalil revno vdovo, ki je dala vse, kar je imela. (Marko 12:41–44) Lahko se vprašamo: ‚Ali se tako razdajam v terenski strežbi?‘ Vsi naj bi bili Priče za Jehova 24 ur na dan, ob vsaki priložnosti bi morali biti pripravljeni svetiti s svojo lučjo. (Matevž 5:⁠16)

11. Kako so nam v preskušnjo lahko spremembe v razumevanju ali pa nasveti glede vedenja?

¹¹ Morda pa je za nas preskušnja tudi to, koliko cenimo vse močnejšo luč, ki sveti na biblijsko resnico, in nasvete, ki jih dobimo po razredu zvestega sužnja. (Matevž 24:45, NW) To morda včasih od nas terja, da spremenimo svoje vedenje, tako kot takrat, ko je prišlo do razjasnitve o tem, da morajo tisti, ki kadijo ali žvečijo tobak, s tem prenehati, če želijo ostati v občini.a (2. Korinčanom 7:⁠1) Lahko pa bi bila preskušnja tudi pripravljenost priznati, da moramo spremeniti svoj okus glede glasbe ali kakšne druge oblike zabave.b Ali bi dvomili o modrosti nasveta, ki bi ga dobili glede tega? Ali pa bi dovolili, da nam Božji duh oblikuje mišljenje in nam pomaga, da si nadenemo krščansko osebnost? (Efežanom 4:20–24; 5:3–5)

12. Kaj nekdo, ki se krsti, potrebuje za okrepitev vere?

¹² Velika množica že več desetletij narašča in njeni pripadniki po krstu še naprej krepijo svoj odnos z Jehovom. Vendar je za to treba več kot le biti navzoč na krščanskem zboru, obiskati nekaj shodov v kraljestveni dvorani ali pa tu in tam sodelovati v terenski službi. Da ponazorimo: človek morda fizično res ni več del Babilona velikega, svetovnega krivoverstvenega imperija, toda ali ga je zares zapustil? Ali pa se še vedno oklepa nečesa, kar odseva njegov duh, duh, ki zasmehuje Božja pravična merila? Ali morda na lahko jemlje moralnost in zakonsko zvestobo? Ali daje osebne in gmotne koristi pred duhovne? Skratka, ali se je res ohranil neomadeževanega od sveta? (Jakob 1:⁠27)

Koristi preskušene vere

13., 14. Kaj se je nekaterim zgodilo, potem ko so že začeli hoditi po poti pravega čaščenja?

¹³ Če smo res zbežali iz Babilona velikega in zapustili ta svet, potem ne glejmo več nazaj. Za vsakega, ki gleda nazaj, lahko v skladu z načelom iz Lukeževega evangelija 9:62 to pomeni, da zgubi možnost biti podložnik Božjega kraljestva. Jezus je namreč rekel: »Nobeden ni pripraven za kraljestvo Božje, kdor prime z roko za plug, pa se ozira na to, kar je zadaj.«

¹⁴ Vendar pa so nekateri, ki so v preteklosti postali kristjani, potem dopustili, da so se začeli prilagajati tej stvarnosti. Niso se upirali duhu tega sveta. (2. Petrov 2:20–22) Svet jih je premotil, jim posrkal zanimanje in čas ter tako ustavil njihov napredek. Z mislimi in srcem zdaj niso več trdno pri Božjem kraljestvu in njegovi pravičnosti, to ni več prvo v njihovem življenju. Začeli so se pehati za pridobitniškimi cilji. Če jih ne bo nekaj navedlo, da se bodo zavedli svoje slabe vere in mlačnosti ter poiskali božji nasvet in spremenili svoje cilje, so v nevarnosti, da zgubijo dragocen odnos z Jehovom in njegovo organizacijo. (Razodetje 3:15–19)

15. Kaj vse je treba, da bi ostali sprejemljivi v Božjih očeh?

¹⁵ To, ali bomo priznani in uvrščeni med tiste, ki bodo preživeli to hitro bližajočo se veliko stisko, je odvisno od tega, da ostanemo čisti, da svoja oblačila ‚operemo v Jagnjetovi krvi‘. (Razodetje 7:9–14; 1. Korinčanom 6:11) Če ne ostanemo čisti in pravični v Božjih očeh, naša sveta služba ne bo sprejemljiva. Vsak bi seveda moral doumeti, da bo s preskušeno vero laže zdržal v vsem in se varoval tega, da bi si nakopal Božje neodobravanje.

16. Kako vse lahko laži preskusijo našo vero?

¹⁶ Javna občila in svetne oblasti tu in tam črnijo Božje ljudstvo, ko govorijo laži o naših krščanskih naukih in načinu življenja. Vendar nas to ne bi smelo presenečati, saj je Jezus jasno povedal, da ‚nas bo svet sovražil, ker nismo od sveta‘. (Janez 17:14) Ali bomo dovolili ljudem, ki jih je zaslepil Satan, da nas zastrašijo, vzamejo pogum in nas pripravijo do tega, da se sramujemo dobre novice? Ali bomo dovolili, da na naše redno obiskovanje shodov in oznanjevanje vplivajo laži o resnici? Ali pa bomo ostali neomajni, pogumni in odločnejši kot kdaj prej, da še dalje objavljamo resnico o Jehovu in njegovem Kraljestvu?

17. Katero zagotovilo nas lahko vzgibava, da še naprej dokazujemo vero?

¹⁷ Glede na spolnjene biblijske prerokbe živimo že globoko v času konca. Naša na Bibliji utemeljena pričakovanja glede novega sveta pravičnosti bodo prav gotovo postala razveseljiva resničnost. Dokler pa tega dneva ne bo, neomajno verujmo v Božjo Besedo in dokazujmo vero, tako da neprenehoma oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu po vsem svetu. Samo pomislite na tisoče novih učencev, ki se krstijo vsak teden. Mar ni to dovolj velik razlog, da smo hvaležni Jehovu za njegovo potrpežljivost glede izvršitve obsodbe, da se tako lahko reši še več ljudi? Mar nismo veseli, da Bog dopušča, da ta reševalna dejavnost, oznanjevanje Kraljestva, še traja? In mar nismo veseli, da so že milijoni sprejeli resnico in dokazujejo vero?

18. Kako ste se vi odločili glede služenja Jehovu?

¹⁸ Kako dolgo bo preskušanje naše vere še trajalo, ne moremo reči. Toda eno je gotovo: Jehova je že določil čas obračuna za ta hudobna nebesa in zemljo. Dotlej pa bodimo odločeni, da posnemamo Dovrševalca naše vere, Jezusa, v pristnosti njegove preskušene vere. Posnemajmo pa tudi zgled ostarelega maziljenega ostanka in drugih med nami, ki pogumno služijo.

19. Kaj bo gotovo premagalo ta svet?

¹⁹ Biti bi morali odločeni, da skupaj z angelom, ki leti po sredi neba, neprenehoma objavljamo večno dobro novico vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu. Naj slišijo angelsko objavo: »Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove.« (Razodetje 14:6, 7) In kakšen bo izid preskušanja naše vere, ko bo ta čas božje sodbe napočil? Mar ne bo osvoboditev iz sedanje stvarnosti v Božji pravični novi svet veličastno zmagoslavje? Če bomo preskušnje naše vere prestali, bomo lahko rekli, tako kot je apostol Janez: »To je zmaga, ki je premagala svet: vera naša.« (1. Janezov 5:⁠4)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako to, da so preskušnje naše vere lahko razlog za radost?

◻ Katere preskušnje naše vere je morda teže prepoznati?

◻ Kako nam lahko koristi, če uspešno prestanemo preskušnje naše vere?

[Slike na strani 17]

A. H. Macmillan (spredaj levo) približno takrat, ko je bil skupaj s šestimi odgovornimi delavci Watch Tower Society po krivici zaprt

Kot delegat zborovanja v Detroitu v Michiganu leta 1928

Brat Macmillan dokazuje svojo vero tudi v zadnjih letih svojega življenja

[Slika na strani 18]

Mnogi kristjani v Afriki so tako kot ta družina pokazali preskušeno vero