Utrinki iz Obljubljene dežele

Garizim — ,na tej gori smo častili‘

SAMARIJANKA ob vodnjaku. Ali ti ta stavek ne prikliče v spomin ganljive pripovedi o Jezusovem priložnostnem pričevanju ženski ob »Jakobovem studencu« v samarijskem mestu Sihar? Ali bi si hotel ta pomemben dogodek prislikati v misli? (Janez 4:5-14, EI)

Ali na zgornji sliki vidiš hriba, ki ležita kakšnih 50 kilometrov severno od Jeruzalema.a Na levi (na jugu) je z drevesi obraščen Garizim; zaradi mnogih izvirov je zelo rodoviten in lep. Na desni (na severu) je Ebal, že na prvi pogled višji, vendar kamnit in pust.

Med njima se razteza rodovitna sihemska dolina. Spomnimo se, da se je Božji prijatelj Abram (kasneje imenovan Abraham) na poti proti Obljubljeni deželi ustavil v Sihemu. Tu je postavil oltar Jehovu, ki se mu je prikazal in obljubil to deželo njegovemu semenu (1. Mojzesova 12:5-7, EI). Kako primeren kraj za takšno obljubo, v srcu Obljubljene dežele! Z vrha Garizima kot tudi Ebala je lahko patriarh videl velik del Obljubljene dežele. Sihem (zdajšnji Nablus) je bil pomembno središče, saj je ležal ob gorski poti s severa na jug ter blizu poti z vzhoda na zahod, ki je obalo povezovala z jordansko dolino.

Abrahamov oltar je bil edina znana verska znamenitost tega kraja. Kasneje je na tem območju kupil zemljišče Jakob in poskrbel za pravo bogočastje. Blizu Garizimovega vznožja je izkopal ali pa plačal izkop globokega vodnjaka. Stoletja kasneje je Samarijanka povedala Jezusu: »Naš oče Jakob . . . nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam.« Tam je moral biti izvir. S tem si lahko razložimo, zakaj je apostol Janez zapisal »Jakobov studenec«.

Omenjanje pravega bogočastja v zvezi z Garizimom in Ebalom nas tudi spomni, da je Jozue po Mojzesovem naročilu sem pripeljal Izraelce. Jozue je na Ebalu postavil oltar. Zamisli si polovico ljudstva pod Garizimom, drugo polovico pa pod Ebalom, ko jim Jozue bere »vse besede postave, blagoslov in prekletstvo« (Jozue 8:30-35, EI; 5. Mojzesova 11:29, EI). Leta zatem se je Jozue vrnil semkaj in v končnem svarilu izjavil: »Jaz pa in moja hiša bomo služili Gospodu!« Ljudstvo se je zavezalo, da bo ravnalo enako (Jozue 24:1, 15-18, 25, EI). Pa je res?

Odgovor ti bo morda pomagal razumeti Jezusov pogovor s Samarijanko. Pravo bogočastje, ki so ga podpirali Abraham, Jakob in Jozue, se v teh samarijskih krajih ni ohranilo.

Severnih deset rodov, ki so se ločili, se je oprijelo čaščenja teleta. Zato je Jehova dovolil Asircem, da so leta 740 p.n.š. to območje podjarmili. Večino prebivalcev so odvedli ter tu naselili tujce iz drugih predelov asirskega cesarstva, ki so častili tuje bogove. Najbrž so se nekateri od teh poganov poročili z Izraelci in s tem izvedeli za nekatere nauke pravega bogočastja, na primer za obrezovanje. Vendar pa čaščenje Samarijanov, ki se je porodilo iz tega, zagotovo Bogu ni povsem ugajalo. (2. kraljev 17:7-33, EI)

V svoje pomešano bogočastje so Samarijani iz Svetega pisma sprejeli samo pet Mojzesovih knjig ali Peteroknjižje. Približno v četrtem stoletju p.n.š. so na Garizimu postavili tempelj, ki naj bi se kosal z Božjim templjem v Jeruzalemu. Pozneje so garizimski tempelj posvetili Zevsu (ali Jupitru), na koncu pa je bil porušen. Kljub temu je bil Garizim še vedno središče samarijskega bogočastja.

Vse do danes Samarijani na Garizimu vsako leto praznujejo pasho. Precej jagnjet zakoljejo. Potem zaklane živali pomočijo v sode z vrelo vodo, tako da lažje populijo njihovo volno. Njihovo meso kuhajo nekaj ur. Opolnoči stotine Samarijanov, mnogi iz Jeruzalema, pojedo pashalno jed. Na levi lahko vidiš samarijskega velikega duhovnika s pokrito glavo, kako vodi obred ob pashalni slovesnosti na Garizimu.

Spomnimo se, kaj je Samarijanka povedala Jezusu: »Naši očetje so molili na tej gori.« Jezus je njej, pa tudi nam, povedal resnico o tem: »Pride ura, ko ne bodo molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. . . . Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih molivcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« (Janez 4:20-24, EI)

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 24]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Navedba vira slike na strani 25]

Garo Nalbandian

Garo Nalbandian