Oprimite se upanja, ki je pred vami
1., 2. Zakaj bi moral resno razmisliti o tem, ali se ‚trdno držiš prvotnega upanja‘?
APOSTOL Pavel je pisal, da smo postali ‚sodeležniki Kristusovi, če prvotno zaupanje do konca trdno ohranimo‘. (Hebrejcem 3:14) Govoril je tudi, da se moramo ‚oprijeti upanja, ki nam je ponujeno‘. (Hebrejcem 6:18)
2 Morda si ti pred kratkim postal Jehovina priča in si goreče prepričan, da imaš prav. Ali pa si že desetletja krščanska priča in si še vedno trden na poti resnice. Torej, če si sorazmerno nov ali že dolgo v resnici, se verjetno lahko spomniš ljudi, ki so tudi hodili po poti resnice, pa so skrenili. Tudi v prvem stoletju je bilo tako. (Filipljanom 3:18; Dejanja apostolov 20:30) Nekateri so morda postopoma izgubili vero, postali so prezaposleni z materialnimi cilji ali pa so podlegli skušnjavi in grešili.
3.–5. Kako nam lahko knjiga Hebrejcem pomaga v zvezi z našim upanjem?
3 Lahko kako preprečimo, da se kaj takega ne bo zgodilo nam? Razmislimo o nasvetu v pismu Hebrejcem. Videli bomo, kako primeren je ta nasvet za naš čas, ker je mnogim sodobnim Jehovinim pričam pomagal, da so zvesti in vztrajni.
4 Knjiga Hebrejcem je bila napisana za kristjane, ki so »deležniki nebeškega poklica«. Bili so maziljeni z Božjim duhom in so imeli trdno upanje, da bodo tudi oni v nebesih s Kristusom, ki je šel pred njimi v nebesa. Kot si lahko zamisliš, je bilo za njih to upanje »sidro, ki je varno in trdno«. Kljub temu pa je Pavel opozoril, da se je treba ‚danega upanja trdno držati‘. (Hebrejcem 3:1, EI; 6:18—20) Če je bilo to za njih nujno in potrebno, koliko bolj potrebno je to današnjemu maziljenemu ostanku in »veliki množici«, ki pričakuje, da bo preživela prihajajočo »veliko stisko«. (Razodetje 7:9, 15)
5 Jehova nas v listu Hebrejcem opozarja na nevarnosti, kot so, da bi »šli mimo«, »zgrešili (pot)«, »odpadli«, se »polenili« se ‚odtegnili v pogubo‘ ali se »branili«. (Hebrejcem 2:1; 6:6, 12; 10:39; 12:25, EI) Ta knjiga nam lepo svetuje, da bi nam pomagala, da bi ‚z isto vnemo zaupali do konca‘, in da naj bomo med tistimi, »ki verujejo, da tako rešijo življenje«. (Hebrejcem 6:11; 10:39, EI)
»Nismo izmed onih, ki se umikajo«
6. Kaj vse so pretrpeli hebrejski kristjani? Na kaj so morali kljub temu paziti?
6 Očitno je, da so bili mnogi hebrejski kristjani preganjani. ‚Prestali so velik boj v trpljenju‘, na primer, bili so vrženi v rimsko gledališče (arene) ali pa so tvegali s tem, ker so pomagali tistim, ki so bili v zaporih. (Hebrejcem 10:32—34) Nič manj oprezni pa niso smeli biti, da se ne bi znašli med tistimi, »ki se v svojo pogubo odtegujejo (umikajo, NS) ampak« so morali paziti, da so ostali med tistimi, »ki verujejo, da tako rešijo življenje«. (Hebrejcem 10:39, EI)
7. a) Kako lahko možnost preganjanja vpliva na kristjana? b) Kaj naj bi se vprašal?
7 Tako se zgodi, da se kakšen kristjan zaradi strahu pred nasprotovanjem »umakne« ali pa popusti. Kako pa je z nami? Morda smo kakorkoli že občutili nasprotovanje, na primer od sošolcev ali delovnih tovarišev. Nekateri so bili celo fizično zapostavljeni od nevernega zakonskega tovariša ali staršev. Veliko je dežel, kjer bi bilo povsem nenavadno, če bi bile Jehovine priče preganjane zaradi svoje vere. In ravno zato je kristjan, ki tam živi, morda manj pripravljen na huda preganjanja in bolj podvržen ‚umikanju‘, kadar pride do česa. Zato se vprašajmo: ‚Ali bi mogel, ker sedaj pač ugodno živim, priti v skušnjavo, da bi se umaknil, če bi bil resno ogrožen, denimo, če bi mi grozila izguba stanovanja, zaposlitve ali da ne bil več z družino, če bi bil v zaporu ali telesno zapostavljen?‘
8. Kakšen nasvet se nam nudi v listu Hebrejcem v zvezi z uspešnim vztrajanjem v preganjanjih?
8 Ko je Pavel govoril o tem, da je treba biti veren tudi kadar smo v težavah, nas je spodbudil, naj se seznanimo z Jezusovim trpljenjem. (Hebrejcem 12:2, 3) Zatem nas je Pavel spomnil, da naj na huda preganjanja, ki bi nas mogla zadeti, gledamo kot na obliko koristnega karanja. Seveda preganjanja ne povzroča Bog; on ga samo dopušča. Vendar nas preganjanja ‚šolajo‘ ali nam pomagajo, da izboljšujemo naše krščanske lastnosti, ki jih potrebujemo, to pa so: vztrajnost, potrpežljivost, zvestoba in zaupanje v Jehovo. (Hebrejcem 12:4—11; Jakob 1:2—4)
9. a) Kako vemo, da lahko nepopolni ljudje vzdržijo v preganjanjih? b) Kaj se je dogajalo z nekaterimi sestrami v neki ateistični deželi v 1960-tih letih?
9 Da ne bi mislili, da lahko samo popoln človek, kot je bil Jezus, vztraja, se v listu Hebrejcem s poudarkom govori o nepopolnih moških in ženskah, kot smo mi, ki so vztrajali v veri. (Hebrejcem 11:35—40; 12:1) Ta »oblak prič«, ki so ostali verni v vseh težavah, je danes seveda še večji. Avgusta 1982 je izšel v švicarskem časopisu članek, v katerem je pisalo o doživljajih ženske, ki je bila zaprta z Jehovinimi pričami v ženskem delovnem taborišču v neki ateistični deželi. Bila je z njimi zaprta pred približno dvema desetletjima. Tukaj navajamo jedro njenega pisanja:
Samo večje cerkve imajo delno svobodo, ker pridigajo, kar država odobrava. Tako pa ni z manjšimi verstvi, katerih člani se sestajajo po hišah. Najbolj se preganja Jehovine priče. Veliko Jehovinih prič, ki so jim v stanovanju našli Stražne stolpe, so obsodili tudi na 10 let zapora. Zato lahko razumemo, zakaj je bila uprava zapora razdražena, ko so Jehovine priče vseeno nekako dobivale literaturo v precejšnjih količinah. Vse njihove obleke so preiskali do zadnje niti. Vse zapornice, ki so delale na poljih, so stražili oboroženi stražarji in jih, ko so se vračale z dela v zapor, zopet preiskali. Kljub temu se je literatura pojavljala. Bilo je tako, kot da bi taborišče ponoči preleteli angeli in spustili literaturo zapornicam. Te Jehovine priče so bile v glavnem mlajše ženske. Prvič so jih zaprli za 5 do 7 let, drugič so bile obsojene na najmanj 10 let. Jehovine priče so bile v taborišču na najslabšem. Čim so bile skupaj več kot tri, so se že morale raziti.
10. Kakšno odločnost v pogledu preganjanja si lahko pridobimo s pomočjo pisma Hebrejcem?
10 Za ljudi, ki so ostali verni v preganjanjih v preteklosti, je rekel Pavel v listu Hebrejcem, da jih svet ‚ni bil vreden‘, da pa bo Jehova poskrbel, da ‚pridejo do popolnosti‘ v zemeljskem raju. Kdo bi lahko več pričakoval? Zato si vzemimo k srcu tako stare kot sodobne zglede vere. Namesto da se »umikamo« in se pogubimo, bodimo odločni v veri, da si ‚rešimo življenje‘. (Hebrejcem 11:39, 40; 10:39)
»Da ne bomo šli mimo«
11. Kako bi mogel biti kristjan, ki je to že nekaj časa, v nevarnosti, da bi »zgrešil« cilj?
11 Pismo Hebrejcem pokaže še drugo nevarnost, to je, ‚da ne bi šli mimo‘ (cilja). (Hebrejcem 2:1, EI) Razmisli, kako bi se to moglo zgoditi. Človek — lahko je to kdorkoli izmed nas — je, ko je postal kristjan, bil izredno navdušen. Sodeloval je v oznanjevanju, ko je še bilo njegovo biblijsko spoznanje omejeno (Dejanja apostolov 3:1—9; 8:39; 13:48, 49) Po nekaj letih bi moralo kristjanovo navdušenje dozoreti v gorečo in globoko predanost. Ali je tako? Ali gleda na krščansko službo kot na nekaj, s čimer izraža ljubezen do Boga in pomaga drugim, kot se je tudi njemu pomagalo? Ali pa mu je to postala navada, kot neko vsakdanje opravilo? Če ima otroke, ali jih stalno in navdušeno spodbuja, da bi postali polnočasni služabniki? Ali pa to omeni le včasih in še to neprepričljivo, medtem ko več govori o šolanju, o dobro plačani zaposlitvi ali o urejanju okusnega doma? (Razodetje 2:4)
12. a) Kaj se nam predlaga v Listu Hebrejcem, da ne bi »zgrešili«? b) O čem bi morali razmišljati, če posvečamo pozornost Besedi?
12 Če nočemo »zgrešiti cilj, se moramo tolikanj bolj držati tega, kar smo slišali«. (Hebrejcem 2:1, EI) Nekateri hebrejski kristjani so v tem popustili. Ko so se naučili »začetnih prvin Božjih naukov« (EI), niso več napredovali k zrelosti. Ko bi že morali »biti učitelji«, so bili še vedno na začetnih prvinah Božjih naukov. (Hebrejcem 5:12 do 6:2) Kakšni smo mi? Ali se vozimo z ugaslim motorjem ali pa napredujemo, ker tudi samostojno preučujemo? Ali se trudimo, da vsak dan preberemo nekaj iz Biblije? Ali se iskreno zanimamo za druge in preučujemo krščanske izdaje ter govorimo z drugimi o novih stvareh, ki smo se jih naučili? Ali pomagamo svojim otrokom, da napredujemo dlje od ‚mleka Besede‘? Ali znajo iz Biblije pojasniti resnico o duši, o vstajenju, o trojici, o zemeljskem raju? Ali delajo tako na oznanjevanju, in ali niso ostali na lanskem nivoju? (1. Petrov 3:15)
13. Kakšen zgled so nam sestre v zaporu glede preučevanja in na katero misel nas to navaja?
13 Glede zaprtih Jehovinih prič, je v članku še pisalo:
Tisti redek prosti čas, ki so ga imele, so porabile, da so se na pamet učile odstavke iz Biblije. Učile so se tudi tujih jezikov, posebno angleščine, francoščine in nemščine. Literatura, ki so jo dobivale, je bila včasih napisana v enem izmed teh jezikov in tiste, ki so se jih naučile, so lahko potem prevedle gradivo drugim sestram.
Čeprav nas je malo, ki bi bili prisiljeni delati toliko ur dnevno kot one in ob tako omejenih obrokih hrane, — se vprašajmo, ali mi pametno porabimo svoj čas in se ‚tolikanj bolj držimo tega, kar smo slišali‘?
Da ne bi »odpadli«
14. Kaj se lahko zgodi celo ljudem, ki so že dolgo časa kristjani?
14 Zatem, ko se nas spodbuja v listu Hebrejcem, da še naprej preučujemo, se nas še opominja, da tisti, »ki so bili kdaj že razsvetljeni«, lahko »odpadejo«, celo tako daleč lahko to gre, da se ne morejo več pokesati. (Hebrejcem 6:4—6) Da, kristjane, ki že dolgo služijo Bogu, celo maziljence, ki so ‚postali deležniki svetega duha‘, lahko kakšna privlačna stvar sedanjega sveta odtegne.
15. Zakaj so nekateri odpadli zaradi spolnosti ali pa so jih potegnile poslovne zadeve?
15 Precejšnje število jih je odpadlo zaradi telesnih želj ali želje za bogastvom. (1. Janezov 2:16) Seveda je tu tudi želja po spolnosti, če imajo mladi ljudje predzakonske spolne odnose. Upoštevaj pa še drugo stran. Nekaterim poročenim kristjanom je postalo dolgčas ob njihovih zakonskih tovariših in so se pričeli sestajati z drugimi, ker so izgledale bolj privlačne, bile bolj zanimive, boljše sogovornice ali v svetu uspešnejši. Na žalost je to pogosto povzročilo razveze in nemoralne sklenitve novih zakonov. Drugi so »odpadli« zaradi materialističnih teženj, odvedla so jih nepoštena poslovna dejanja, ki jih država ne odobrava in izmikajo se plačevanju davkov. (Matevž 22:21) Ali pa so, da bi čim hitreje prišli do čim več denarja s tveganimi podvigi, ki potegnejo ljudi v skušnjavo, pohlepno izkoristili svoje brate. (Primerjaj Dejanja apostolov 20:33; 2. Tesaloničanom 3:10, 11.) Razen tega, da takšen trud pogosto odrine interese Kraljestva, prinese še mučne situacije in prepire, če že ne obtožbe za nepoštenost. To, kar piše v Bibliji, se je izkazalo resnično: »Kateri pa hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zanko.« (1. Timoteju 6:9, EI)
16. Ali so nam zaprte sestre dober zgled glede upiranja skušnjavam?
16 Če smo dovolj ponižni, da priznamo, da nismo tako močni, da ne bi mogli pasti, tedaj bi se morali paziti, da ne popustimo začetni skušnjavi in grehu. (Rimljanom 12:3; 1. Korinčanom 10:12) Sestre v že omenjenem delovnem taborišču so nam dober zgled:
Nekatere od njih so, eno po eno, vodili v veliko mesto, kjer je polno prodajaln, kinematografov in drugih zabav. Dva tajna policista sta na primer eno sestro odpeljala v trgovino, polno raznovrstne hrane, in ji rekla; ‚Izberi si, kar hočeš.‘ Odgovorila je, da ne potrebuje ničesar. Pokazati police polne svežega kruha in peciva popolnoma izčrpani osebi, ki že nekaj let ni imela dovolj hrane, je gotovo strašno. S podobnimi skušnjavami so sestro mamili tudi v blagovnicah in gledališčih. Čeprav so jo nekaj tednov imeli v tem mestu in ji obljubljali prostost, če se odreče svoje vere, niso uspeli. Zlomiti jim je uspelo samo eno sestro. Čez nekaj mesecev se je vrnila v taborišče; vidno se je zredila in bila je moderno oblečena. Dve uri je govorila svojim bivšim sestram, ki je niso niti pozdravile. Tajni policisti so očitno menili, da so pretkani in da se bodo sestre druga za drugo odrekle svoje vere. Toda dosegli so popolnoma drugačen rezultat.
17. Kako naj bi mislili o skušnjavah, s kakršnimi se mi srečujemo?
17 Ali se tebi zdi, da bi se takšnim skušnjavam mogel odločno upreti? Kaj pa je s skušnjavami, s katerimi se ti srečuješ? Pavel je pisal: »Glejte, bratje, da ne bo v kom izmed vas hudobnosti nevernega srca, da bi odstopili od živega Boga; opominjajte se marveč vsak dan, dokler se pravi »danes«, da kdo izmed vas po zapeljivosti greha ne zakrkne.« (Hebrejcem 3:12, 13, EI) Da ne bi odpadli ali odstopili, se moramo osredotočiti na »danes«.
Biti veren — »danes«
18. Zakaj so Izraelci »zgrešili« in niso prišli v Božji mir?
18 Pavlova pripomba o ‚današnjih dnevih‘ je temeljila na Psalmu 95:7—11. (Hebrejcem 3:7—11) V tem biblijskem stavku je omenjeno, da so Izraelcem srca zakrknila v Mojzesovem času. Izraelci so, ko so slišali poročilo Jozueta in Kaleba o obljubljeni deželi, pokazali, da je njihova vera slaba. (4. Mojzesova 13:17 do 14:38) Čeprav so lahko živeli v miru in blagoslovih v Božjem dnevu počitka, Izraelci, ker niso verovali in ker so jim srca zakrknila, niso hoteli oditi v to deželo in v njej živeti. Zato jih je Bog prepustil štiridesetletnemu blodenju po pustinji. (Hebrejcem 3:17—19)
19. Kdaj in kako lahko vstopimo oziroma si pridobimo Jehovin mir?
19 Božji veliki Dan sabata ali dan počitka danes še traja. (1. Mojzesova 1:31 do 2:3) Pavel je pisal, da »obljuba, da pridemo v njegov pokoj, še obstaja« (EI). (Hebrejcem 4:1, 9) Mi kristjani torej lahko sedaj vstopimo ali ostanemo v »pokoju« ali miru. Kako? Tako, da verujemo, ne Jozuetu iz preteklosti, ampak v večjega Jozuo, svojega voditelja Jezusa. Tudi ne smemo več delati del nevere, ker tako delajo ljudje, ki dejansko ne verujejo, da bo kdaj prišla nova ureditev. Svoje življenje so osredotočili na zabave in užitke. Morda želijo postati »nekdo«, zato si pridobe položaj ali naziv. Drugi morda težijo za tem, da bi bili priljubljeni ljudje.
20., 21. a) Kakšnih del se moramo izogibati? b) V kakšnem delu bi morali sodelovati, po zgledu, ki nam ga dajejo sestre v zaporu?
20 Če verujemo v Jezusa in v to, kar čaka Božji narod, bi to morali pokazati s svojimi deli. Pavel je pisal: »Kajti kdor je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del.« (Hebrejcem 4:10) Torej, moramo imeti namesto del nevere ali del, s katerimi se želimo opravičiti, dela, ki pokažejo, da smo verni.
21 Glavno delo kristjana pa je, da govori o Jehovi Bogu in njegovem Sinu. Glede Jezusa je Pavel spodbujal: »Držimo se svoje veroizpovedi.« (Hebrejcem 4:14) Iz lastnega nagiba bomo in bi morali delati tako na krščanskih sestankih in ko javno oznanjamo svoje upanje. (Hebrejcem 10:23—25) Ampak k ‚javnemu oznanjanju‘ spada ‚izjavljanje‘ naše vere in upanja drugim. Resnično bi se morali čutiti spodbujene, da bi ‚neprenehoma prinašali Bogu hvalno daritev, to je sad ustnic, ki slave njegovo (Božje) ime‘. (Hebrejcem 13:15; 1. Korinčanom 9:16) Avtorica članka, o katerem govorimo, piše tudi o razgovoru z eno izmed sester:
Rekla sem, da Vas oblasti ne zapirajo zaradi Vaše vere, temveč zato, ker drugim oznanjujete. Če bi sedele doma in tiho molile, tega nihče ne bi vedel. Na to je odvrnila: ‚To je res, ampak mi moramo govoriti drugim in najti nove brate in sestre. Ne moremo biti sebični in samo sebe pripravljati za tisočletno življenje na Zemlji. Vsi ljudje morajo vedeti, kakšno bo takrat življenje.‘
22. V kaj si prepričan na osnovi pisma Hebrejcem?
22 Opazil si lahko, da je bistvo pisma Hebrejcem v tem, da se moramo ‚potruditi, da pridemo v (Božji) pokoj (mir), in da kateri ne bi padel v neposlušnost‘. (Hebrejcem 4:11) Zelo smo lahko zadovoljni, ker smo že sedaj v tem miru, kot tudi zato, da zagotovo lahko upamo, seveda če bomo ostali v tem miru tudi tedaj, ko bodo vsi na zemlji častili Boga. Nedvomno je Jehova voljan blagosloviti in čuvati tiste, ki verno in poslušno sedaj prihajajo z njim v mir. On ‚nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo‘. (Hebrejcem 11:6) Če se že pojavljajo kakršnikoli dvomi, so le-ti povezani z nami. Ampak mi ne bi smeli dvomiti. Za vero in zdržljivostjo kakor tudi z Božjo pomočjo se lahko »oprimemo danega upanja«. (Hebrejcem 6:18, EI)
Ali ti je gradivo koristilo?
◻ Kakšen poseben nasvet ali ‚nauk‘ si dobil iz pisma Hebrejcem?
◻ Kako ti lahko pomagajo zgledi sester v zaporu?
◻ Kako te stavek iz lista Hebrejcem 2:1 spodbuja, da ne bi »šel mimo«?
◻ Kako lahko prideš v Božji mir?
[Poudarjeno besedilo na strani 27]
Veliko Jehovinih prič, ki so jim v stanovanju našli Stražne stolpe, so obsodili tudi na 10 let zapora
[Poudarjeno besedilo na strani 28]
Jehovine priče so bile v taborišču na najslabšem. Čim so bile skupaj več kot tri, so se že morale raziti.
[Slika na strani 28]
Izraelci so sicer slišali kaj sta jim imela reči Jozue in Kaleb, ampak niso verovali. Zato niso mogli ‚vstopiti‘ v Božji mir v obljubljeni deželi.