‚Glejte na Jezusa‘ — medtem ko se približuje svetovna nesreča

»Sveti bratje, ... glejte na poslanca in velikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo, na Jezusa.« (Hebrejcem 3:1, EI)

1., 2. Na kakšen način nam lahko nesreča, ki se je zdavnaj zgodila in na katero spominja spomenik v Rimu, koristi?

V RIMU stoji spomenik, ki priča o nesreči — nesreči, ki bi naj znatno vplivala na tvoje življenje. Na starodavnem rimskem forumu stoji Titov slavolok, ki spominja na to, da je bil Jeruzalem 70. leta n.št. premagan in porušen. Zavzel ga je general Titus. Relief na slavoloku prikazuje vklenjene Hebrejce in rimske vojake, ki so nesli iz mesta naropano.

² Nam, kristjanom pa lahko ta nesreča koristi, če bomo pravočasno preiskali biblijski nasvet, ki je očitno bil napisan približno devet let pred tem razrušenjem. Ta nasvet najdemo v knjigi Hebrejcem, ki jo je apostol Pavel napisal hebrejskim kristjanom v Jeruzalemu in Judeji.

3. Zakaj je situacija hebrejskih kristjanov v Jeruzalemu bila še težja?

³ Tedaj so bili naši bratje v zelo težki situaciji. Čeprav je izgledalo, da Judejo Rimljani povsem nadzorujejo, — je bilo med Hebrejci veliko upornikov. (Dejanja apostolov 5:36, 37) Zamisli si, kako hudo so pritiskali Hebrejci na Jezusove naslednike, ker niso bili »del sveta« in se niso postavili ob stran Hebrejcev, proti Rimljanom. (Janez 17:16) Drugi razlog, zakaj so Hebrejci preganjali hebrejske kristjane, je bil v tem, ker so se imeli za od Boga izbran narod; sprejeti so bili v zavezo Zakona in ker jim je bil dan način čaščenja, ki je vključevalo levitske duhovnike in žrtve.

4. a) Zakaj se je lahko reklo, da je Jezus prišel na ‚koncu sestava stvari‘? b) Kaj je napovedal Jezus v zvezi s tem koncem?

⁴ Toda doba judovstva — skupaj s sistemom žrtvovanja v templju, duhovniki, prazniki in sabati — se je po žrtveni smrti Mesije enostavno nehala. (Galatom 3:24, 25; Kološanom 2:13—17) Zato je Pavel lahko pisal, da se je Božji Sin pojavil kot človek ‚enkrat za vselej ob koncu sestava stvari‘. (Hebrejcem 9:26; 1:2) Ta konec bi naj skoraj postal nesporno jasen, ker naj bi bil razrušen tempelj. Ko je Jezus napovedal to razdejanje, so ga njegovi učenci vprašali: »Kdaj bode to?« (Matevž 23:37 do 24:3) Jezus je na to odgovoril, da tedaj, ko bodo vojne, ko bo premalo hrane, ko bodo potresi in se širile epidemične bolezni in ko se bo oznanjevalo o Kraljestvu, nato bo prišel konec. (Matevž 24:4—14; Lukež 21:10, 11) Te besede so se izpolnile na generaciji, ki je živela, ko je Jezus izrekel to prerokbo in tudi tedaj, ko je pisal Pavel pismo Hebrejcem. Kristus je tudi napovedal, da bo Jeruzalem zadela ‚velika stiska, kakršne še ni bilo od začetka sveta‘. (Matevž 24:21) Takšna uničevalna stiska je prišla na Jeruzalem leta 70 n.št. in je res bila brez primerjave. Kljub temu je bila to delna izpolnitev. Zakaj? Ker je »velika stiska«, ki naj bi zadela ves svat, ležala še v prihodnosti.

5. Kako to, da bo prišlo do »velike stiske« večjega obsega?

⁵ Dejstva dokazujejo, da se Jezusove preroške besede spolnjujejo v širšem, večjem obsegu v času njegove ‚navzočnosti in koncu sestava‘. (Matevž 24:3) V šestem poglavju Razodetja, ki je bilo napisano nekaj desetletij po stiski, ki je doletela Jeruzalem, so napovedane vojne, lakota in bolezni. Takšni pojavi bodo zajeli veliko večja področja od Judeje, ker v Razodetju piše, da bo vojna »vzela mir z zemlje«. (Razodetje 6:4) Splošni tok dogodkov od Prve svetovne vojne (1914—1918) pokazujejo, da živimo v koncu sedanjega hudobnega sestava stvari, katerega višek bo v »veliki stiski«. Ta stiska bo z zemlje odstranila zlo in tako naredila prostor raju pod vladavino Božjega Kraljestva.

6. Kaj kaže na to, da je Pavel mislil na naš čas, ko je pisal Hebrejcem?

⁶ Pismo Hebrejcem kaže na naš čas. V njem je Pavel pisal, da je Kristus v nebesih in da »čaka, da bodo podloženi njegovi sovražniki za podnožje njegovih nog«. (Hebrejcem 10:13, EI) V tej knjigi tudi piše o času, »ko bo (Bog) zopet vpeljal prvorojenca v svet«. (Hebrejcem 1:6) To je sedaj! Dejstva pokazujejo, da je Kristus prevzel kraljevsko oblast in začel ukrepati proti Božjim sovražnikom v nebesih. (Razodetje 12:7—12) Naseljeni Zemlji pa je Kristus posvetil pozornost tako, da je nevidno navzoč. Jezus je napovedal, da bomo prav kmalu priče, kako se bo odstranilo vse Božje sovražnike z našega planeta. Je v zvezi s tem kakšen nasvet za nas v listu Hebrejcem?

‚Glejte na Jezusa‘

7., 8. Zakaj je bilo prav, da je v listu Hebrejcem pozornost osredotočena na Jezusa?

⁷ Pavel je posebno pozornost posvetil Jezusu. Pisal je: »Glavno pri tem, o čemer govorimo, je pa to, da imamo takega velikega duhovnika, ki je sedel na desnico prestola veličastva v nebesih.« (Hebrejcem 8:1, EI) Zakaj pa je to, še posebno primeren nasvet za kristjane, ki živijo v času konca sestava stvari?

⁸ Že od nekdaj je mišljenje o Jezusu izkrivljeno. Hebrejci, ki so živeli v prvem stoletju, so bili ponosni na to, da so Abrahamovi potomci, ker so imeli religijo, ki so jo dobili po Mojzesu in ker so imeli duhovnike iz Aronovega rodu. Zato so verjetno mislili: ‚Tale Jezus iz Nazareta je samo tesarjev sin iz Galileje.‘ Božjega Sina so celo obtožili, da je Samarijan, ki so ga obsedli demoni. (Janez 7:52; 8:39—41, 48; 9:24, 28, 29) Bog je torej spodbudil hebrejske kristjane, naj bodo modri in ‚gledajo na Jezusa‘, ker bo samo pravo, uravnovešeno gledišče o Božjem Sinu in dober odnos z Njim pomagal tem kristjanom, da bodo ostali zvesti.

9. Zakaj je danes nasvet, naj ‚gledamo na Jezusa‘, in na katero nevarnost moramo paziti?

⁹ Božji nasvet Hebrejcem nam tudi pomaga, da si popravimo mnenje o Jezusa, če morda mislimo drugače. Danes sicer mnogi ljudje ne ponižujejo Jezusa, kot so to delali hebrejski nasprotniki, ampak njegovo vlogo pretirano poveličujejo. Njihove cerkve trdijo, da je Jezus del troedinega božanstva in da so Oče, Sin in Sveti duh eno. Komu pa posvečajo največ pozornosti? Jezusu. Njega so postavili v prvo vrsto, medtem ko je Oče potisnjen v ozadje, takorekoč v Jezusovo senco. To pa pravi kristjani odklanjajo. Kot piše v Janezu 14:28, je rekel Jezus, da je njegov Oče večji od njega. V Psalmu 83:18 pa beremo: »Ti, ki ti je ime Jehova, (si) sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Toda Jezusovega pravega položaja ne smemo niti podzavestno zmanjševati, čeprav zavračamo takšna popačena mnenja o njem. Kot je bilo za hebrejske kristjane, je tudi za nas zelo važna uravnovešena in točna ocena Jezusove vloge.

10. Kako list Hebrejcem opozarja na Jezusov položaj?

¹⁰ Pismo Hebrejcem že na začetku osredotoči pozornost na Kristusov vzvišeni položaj. Sedaj je on veličasten Duh, »odsvit njegovega (Jehovinega) veličastva in podoba njegovega bitja.« (EI) To ne daje vtis, da sta Oče in sin ena oseba ali eden bog, ker v listu Hebrejcem 1:3 piše tudi, da je Jezus »sedel na desnico veličastva (»Boga«, Today’s English Version) na višavah (v nebesih)«. Tekst, kot je Hebrejcem 2:10 in 5:5, 7 tudi pokazuje, da je Jehova višji od Sina. Vendar pa ima Kristus sedaj »ime« oziroma je »višji od angelov«. (Hebrejcem 1:4, EI)

11. a) Kako se Božji angeli vedejo do Jezusa Kristusa? b) Kako naj razumemo stavek iz lista Hebrejcem 1:6?

¹¹ Kot so to storili zvesti angeli, moramo tudi mi priznati Kristusov vzvišeni položaj. Besede iz Psalma 97:7 (grški prevod Septuaginta) so citirane v Hebrejcem 1:7 in se glase: »Naj ga spoštujejo vsi Božji angeli.« (NS) V drugih prevodih piše, naj se mu »priklonijo« (ST) vsi angeli, naj ‚pokleknejo pred‘ njim, ali mu ‚izkažejo spoštovanje‘.a Iz sobesedila se lahko vidi, da celo angeli Jezusa spoštujejo kot glavnega Božjega predstavnika in vzvišenega Sina. Priznavajo, da je bil ‚ovenčan s slavo in častjo‘ in da je dobil oblast nad naseljeno Zemljo. (Hebrejcem 2:5, 9)

12. Zakaj je važno, da posvetimo pozornost Jezusovim besedam?

¹² Kako naj bi to vplivalo na nas? Zatem, ko je Pavel pokazal, da je Jezus višji od angelov, je še napisal: »Zato se moramo toliko bolj držati tega, kar smo slišali, da ne bomo šli mimo.« (Hebrejcem 2:1, EI) Hebrejski kristjani so vedeli, da so Hebrejci dolgo spoštovali Božjo besedo ali Zakon, ki so ga dobili po Mojzesu. Za nas pa je mnogo važnejše, če posvetimo pozornost vodstvu, ki nam ga je Bog priskrbel po Jezusu.

13. Kako bo lahko kristjanom koristilo, če bodo pozorni na Jezusove besede? Navedi primer.

¹³ Če se strinjaš s tem, se spomni, kaj je rekel Jezus Kristus o begu iz Jeruzalema, ko ga bodo vojske oblegale. (Lukež 19:43, 44; 21:20—24) Rimljani so leta 66 n.št. obkolili uporniški Jeruzalem in se pozneje iz neznanih razlogov umaknili; tedaj so kristjani odšli iz mesta. Ker so posvetili pozornost oziroma bili poslušni temu, kar je rekel Jezus, so si rešili življenje. Ko so se Rimljani leta 70 vrnili, to ni bilo več mogoče. Nesreča je bila neizbežna. Kaj to pomeni? Ker je že na vidiku svetovna nesreča, naj se vsakdo med nami vpraša: ‚Ali sem pozoren na Jezusove besede? Na primer: ali obilje časa, ki ga porabim za sprostitev, moje stališče do delovnega mesta ali dela, ali moje gledišče o posvetnem izobraževanju, kažejo na to, da sem pozoren na Jezusove besede iz Lukeža 12:16—31?‘

14. a) Na kakšen način je Jezus ‚glavni posrednik rešitve‘? b) V kakšnem smislu je Jezus šele ‚postal popoln‘?

¹⁴ V listu Hebrejcem 2:10 je Jezus imenovan ‚glavni posrednik rešitve‘. To je on v prvi vrsti za maziljene kristjane, ki so njegovi »bratje«. (Hebrejcem 2:11—17) Od njega pa je odvisna tudi rešitev vseh tistih, ki upajo v življenje v raju na Zemlji. Pavel je pisal: »In čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine. Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, kateri so mu poslušni, začetnik večnega zveličanja, od Boga imenovan za velikega duhovnika.« (Hebrejcem 5:8—10, EI) Seveda Jezus je bil popolno duhovno bitje in na Zemlji je bil popoln človek. Toda da bi bil popoln v vlogi velikega duhovnika, je moral Jezus to popolnost šele dobiti, to je bila popolnost v drugačnem smislu. Na Zemlji se je šolal — pridobil je izobrazbo, bil je karan in njegova poslušnost je bila preskušena do smrti — da bi bil popoln tudi kot usmiljen in sočuten veliki duhovnik.

Zaupati našemu velikemu duhovniku

15. Zakaj se v pismu Hebrejcem toliko govori o duhovnikih?

¹⁵ Ko boš bral pismo Hebrejcem boš videl, da veliko govori o duhovnikih. In sicer zato, da bi se nam pomagalo razumeti in ceniti ‚velikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo‘ — Jezusa. (Hebrejcem 3:1, EI) Pavel pojasnjuje, da se »vsak veliki duhovnik jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje dari in daritve za grehe«. (Hebrejcem 5:1, EI; 8:3) Veliko stvari iz Zakona zaveze je slonelo na dejstvu, da so ljudje grešniki. Zato so duhovniki žrtvovali v korist grešnih ljudi, toda tudi za svoje grehe. Vendar živalske žrtve, čeprav so se spet in spet darovale, niso odpravile greha, niti so katerega človeka naredile popolnega. (Hebrejcem 7:11, 19, 27; 10:1—4, 11) To dokazuje, da je bila potrebna nova zaveza z novo žrtvijo in novim velikim duhovnikom. (Jeremija 31:31—34)

16. Zakaj Jezus kot veliki Duhovnik prekaša izraelske duhovnike?

¹⁶ Mi imamo takšnega duhovnika, Kristusa. Ponazarjal ga je Melhizedek, čigar rod v Bibliji ni omenjen, zato Jezus ni postal duhovnik kot potomec Levija ali Arona. Bog ga je neposredno postavil za duhovnika. (Hebrejcem 7:1—3, 15—17; 5:5, 6) Ali mu ne bi mogli tudi mi popolnoma zaupati, če pa ga je Bog postavil za velikega duhovnika? Razen tega, on ne bo umrl in ne bo potreboval zamenjave, kot je bilo z duhovniki pod Zakonom. On je lahko daroval končnoveljavno žrtev, svoje telo; ker je bilo popolno, te žrtve ni bilo treba nikoli več ponoviti. Kristus, naš veliki Duhovnik, je nesel vrednost svoje krvi v nebesa, Bogu. Jezus je še vedno tam in služi za nas kot duhovnik. (Hebrejcem 9:24—28; 10:12—18)

17. Kakšne koristi imamo od tega, da je Jezus naš veliki Duhovnik?

¹⁷ Čeprav se nam približuje svetovna katastrofa, lahko popolnoma zaupamo našemu velikemu duhovniku. Za razliko od žrtev pod Postavo, lahko Kristusova popolna žrtev povsem pokrije naše grehe. In še več kot to, ona lahko »očisti našo vest od mrtvih del (bivših hudobnih teženj in brez osebnega truda, da bi se sami opravičili pred Bogom) — za službo živemu Bogu«. (Hebrejcem 9:14, EI; 10:1—4) Priznati pa moramo, da ima čista vest pred Bogom neizmerno vrednost, če smo v težki situaciji ali pod nekim pritiskom. (Hebrejcem 10:19—22) Toda tudi zaradi drugih stvari se lahko veselimo, da je Jezus naš stalni veliki Duhovnik v nebesih.

18. Zakaj je bilo dobro in je dobro tudi danes vedeti, da je naš veliki Duhovnik sočuten?

¹⁸ V pismu Hebrejcem se nam zagotavlja, da je Kristus sočuten duhovnik. Lahko si zamisliš, pred kakšnimi odločitvami in problemi so bili hebrejski kristjani med domoljubnimi Jeruzalemčani, ko so se pripravljali, na beg in ko so zapuščali svoje domove, sorodnike in svoje delo. Ampak niso bili čisto sami. Pavel je pisal: »Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, temveč enako skušanega v vsem, razen v grehu.« To jih je gotovo poživilo in bi moralo tudi nas v teh zadnjih dneh sestava stvari! S takšnim sočutnim velikim Duhovnikom bomo lahko ‚dosegli usmiljenje in našli milost za pomoč o pravem času‘. (Hebrejcem 4:15, 16, EI) Kakršnakoli bi že bila preizkušnja, on »more skušanim pomagati«. (EI) (Hebrejcem 2:17, 18)

Dopolnitelj naše vere

19., 20. Zakaj je Jezus ‚dopolnitelj vere‘?

¹⁹ Če želimo »gledati na Jezusa«, je še posebej pomembna naša vera. Za tem, ko je Pavel omenil, da nas ‚greh zlahka oklene‘ — je govoril o tem, da naj »gledamo na voditelja (glavnega posrednika, NS) in dopolnitelja vere, na Jezusa«. (Hebrejcem 12:1, 2, EI) Zakaj je to tako važno v tem koncu sedanjega sestava stvari?

²⁰ Vse od prve prerokbe v 1. Mojzesovi 3:15 Biblija pokazuje na Kristusa. On je središče mnogih stvari, ki so napovedane in ponazorjene v Bibliji. Številne značilnosti Mojzesovega zakona, ki ga pismo Hebrejcem omenja, so bila le »senca prihodnjih dobrin«. (Hebrejcem 9:23; 10:1) »Stvarnost pa je Kristusova.« (Kološanom 2:17, EI) Da, Jezusovo rojstvo, njegova zemeljska služba, žrtvena smrt, vstajenje in duhovniška služba v nebesih, vse to dopolnjuje ali izpopolnjuje vse prerokbe, primere in zglede, ki so se nanašali na to.

21. V katerem dodatnem smislu je Jezus »dopolnitelj naše vere«?

²¹ Če je že Pavel lahko priznal Kristusa kot »dopolnjevalca vere«, imamo mi danes za to še dodatni razlog. Vidimo namreč glavno izpolnitev Jezusovih besed o ‚znamenju njegove navzočnosti in koncu sestava stvari‘. (Matevž 24:3) Naša vera ima torej še trdnejšo osnovo. Rešitev »naseljenega sveta« je tudi veliko bliže, kot je bila v Pavlovem času. Zato, glejmo na Jezusa, dopolnitelja naše vere, prepričani, da ‚bo Bog nagrajevalec tistim, ki ga iskreno iščejo‘ v veri. (Hebrejcem 2:5; 11:6) Naslednji članek nam bo pokazal, kako nam lahko knjiga Hebrejcem pomaga, da si pridobimo potrebno vero in postavimo krščanski cilj, to je da dosežemo čudovito nagrado.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

◻ V katerem smislu se lahko naša situacija enači s situacijo kristjanov, katerim je bilo pisano pismo Hebrejcem?

◻ Zakaj moramo imeti uravnovešeno gledišče o Jezusu in zakaj moramo biti pozorni na njegove besede?

◻ Zakaj se v listu Hebrejcem veliko govori o žrtvah in duhovnikih?

◻ Kaj misliš o Jezusu kot o velikem duhovniku in dopolnitelju vere?

[Okvir na strani 22]

SPOŠTOVANJE ali OBOŽEVANJE

V Hebrejcem 1:6 uporabljena grška beseda proskynéo lahko pomeni:

1. Izkazovanje posebnega spoštovanja, na primer s ‚priklanjanjem‘ Jezusu, kot nekomu, ki ga je Bog Jehova okronal s častjo in slavo.

2. Čaščenje Boga Jehove po njegovem glavnem predstavniku, njegovem Sinu Jezusu.

[Slika na strani 23]

Jezusova žrtev je bila večje in trajnejše vrednosti, kot so bile daritve duhovnikov v templju.