Ne odstopimo iz tekme za življenje!
»Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.« (HEBREJCEM 12:1, SSP)
1., 2. Katerih razburljivih dogodkov se veselijo Jehovovi služabniki v teh zadnjih dneh?
ŽIVIMO v razburljivih in težavnih časih. Leta 1914, pred več kot 80 leti, je bil Jezus okronan za kralja Božjega nebeškega kraljestva. Začel se je ‚Gospodov dan‘ in s tem tudi ‚čas konca‘ te stvarnosti. (Razodetje 1:10; Daniel 12:9) Odtlej mora kristjan v tekmi za življenje biti čedalje vztrajnejši. Božji služabniki morajo dati od sebe vse, da bi lahko ostali v koraku z Jehovovo nebeško kočijo, nebeško organizacijo, ki neustavljivo izpolnjuje Jehovove namene. (Ezekiel 1:4–28; 1. Korinčanom 9:24)
2 Pa je Božje ljudstvo veselo, ko ,teče v tekmi‘ za večno življenje? Seveda je! Navdušeno je, ko gleda zbiranje ostanka Jezusovih bratov, in se veseli, ko vidi, da se končno zapečatenje tega ostanka 144.000 hitro približuje. (Razodetje 7:3, 4) Zelo veselo pa je tudi nad sprevidenjem, da je Jehovov postavljeni Kralj že vzel svoj srp in začel ‚žetev zemlje‘. (Razodetje 14:15, 16) In to kakšno žetev! (Matevž 9:37) Doslej se je zbralo že dobrih pet milijonov ljudi, »velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9) Nihče ne more reči, kako velika bo ta množica na koncu, saj ji nihče od ljudi ne more določiti končnega števila.
3. Kljub čemu se moramo stalno truditi, da negujemo veselje?
3 Satan se vsekakor trudi, da bi se med tekom spotaknili ali upočasnili. (Razodetje 12:17) Pa tudi skozi vojne, lakote, kuge in vse druge nadloge, ki zaznamujejo naš čas konca, se ni enostavno prebijati. (Matevž 24:3–9; Lukež 21:11; 2. Timoteju 3:1–5) Kljub vsemu temu pa naše srce poskakuje od veselja, ker se približujemo koncu tekme. Trudimo se, da bi odsevali duha, h kakršnemu je Pavel spodbujal sokristjane svojih dni: »Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!« (Filipljanom 4:4)
4. Kakšni so bili kristjani v Filipih?
4 Kristjanom, katerim je Pavel napisal te besede, je vera gotovo pomenila veselje, saj jim je še rekel: »Še naprej se veselite v Gospodu.« (Filipljanom 3:1, NW) Kristjani v filipski občini so bili radodarni, ljubeči ter so goreče in navdušeno služili. (Filipljanom 1:3–5; 4:10, 14–20) Toda vsi kristjani v prvem stoletju niso bili takšni. Nekateri judovski kristjani, denimo, ki jim je Pavel pisal pismo Hebrejcem, so povzročali skrbi.
»Biti bolj pozorni«
5. a) Kakšnega duha so imeli hebrejski kristjani ob ustanovitvi prve krščanske občine? b) Opiši, kakšnega duha pa so nekateri hebrejski kristjani imeli okoli leta 60 n. š.
5 Prva krščanska občina v zgodovini je bila ustanovljena v Jeruzalemu leta 33 n. š. in so jo sestavljali naravni Judje ter spreobrnjenci. In kakšen duh je vladal v njej? Preberite samo prvih nekaj poglavij iz knjige Dejanja apostolov in videli boste njeno zagnanost in radost, celo v preganjanju. (Dejanja 2:44–47; 4:32–34; 5:41; 6:7) Toda minevala so desetletja, stvari so se spreminjale in mnogi judovski kristjani so se očitno upočasnili v tekmi za življenje. O tem, kako je bilo okoli leta 60 n. š., neki priročnik pravi takole: »Mlahavi in utrujeni, neizpolnjenih pričakovanj, v predolgem upanju, zavestnem propadanju in že skoraj brez vere. Bili so sicer kristjani, toda skoraj so že nehali ceniti slavo svojega poklica.« Kako so maziljeni kristjani sploh lahko padli v takšno stanje? Preglejmo nekaj odlomkov Pavlovega lista Hebrejcem (spisanega okoli 61. n. š.), in laže si bomo odgovorili na to vprašanje. Laže pa bomo tudi pazili, da ne bi zabredli v podobno slabo duhovno stanje.
6. Povej nekaj razlik med čaščenjem pod Mojzesovo postavo in čaščenjem, ki temelji na veri v Jezusa Kristusa.
6 Hebrejski kristjani so prihajali iz judovstva, katerega privrženci so trdili, da ubogajo postavo, ki jo je Jehova dal po Mojzesu. In mnogi judovski kristjani se od nje očitno niso mogli ločiti, morda zato, ker je mnoga stoletja ta bila edina pot do Jehova. Poleg tega pa je predstavljala tudi občudovanja vreden čaščenjski sistem duhovništva, rednega žrtvovanja in po vsem svetu znani tempelj v Jeruzalemu. Krščanstvo pa je drugačno. Gledati je treba duhovno, tako kot je Mojzes, ki je ‚gledal na povračilo [ki naj bi šele prišlo]‘ in bil ‚stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega‘. (Hebrejcem 11:26, 27) Mnogi judovski kristjani pa očitno niso znali tako duhovno gledati. Namesto, da bi tekli k začrtanemu cilju, so omahovali.
7. Kako lahko sistem, iz katerega smo izšli, vpliva na to, kako tečemo v tekmi za življenje?
7 Je danes podobno? No, čisto enako ni. Je pa res, da kristjani prihajajo iz stvarnosti, ki se zelo baha. Svet ponuja vznemirljive možnosti, a obenem od ljudi veliko zahteva. Mnogi tudi živimo v deželah, kjer vlada skepticizem in so ljudje sebični ter mislijo pri vsem najprej le nase. Če si dovolimo, da takšen sistem vpliva tudi na nas, nam ‚oči srca našega‘ lahko kaj hitro oslabijo. (Efežanom 1:18) Kako pa lahko sploh še dobro tečemo v tekmi za življenje, če ne moremo več jasno razločevati, kod hodimo?
8. V čem je krščanstvo vzvišenejše od čaščenja po postavi?
8 Pavel je judovske kristjane hotel spodbuditi pa jih je spomnil, da je krščanski sistem vzvišenejši od mojzesovske postave. Res je Jehova, ko je bil meseni Izrael še njegovo ljudstvo in pod postavo, govoril z njim po navdihnjenih prerokih. Danes pa, pravi Pavel, govori »po Sinu, ki ga je postavil za dediča vseh stvari, ki je po njem naredil tudi svetove«. (Hebrejcem 1:2) In ta, Jezus, je večji od vseh svojih ‚tovarišev‘, kraljev iz Davidove rodovine. Višji je celo od angelov. (Hebrejcem 1:5, 6, 9, Ekumenska izdaja)
9. Zakaj moramo biti tudi mi, kakor judovski kristjani Pavlovih dni, »bolj pozorni« na vse, kar pravi Jehova?
9 Pavel je zato judovskim kristjanom svetoval: »Biti [moramo] bolj pozorni na to, kar smo slišali, da nas tok ne odplavi.« (Hebrejcem 2:1, SSP) Spoznanje o Kristusu je bil resda čudovit blagoslov, toda treba je bilo še več. Zelo so morali biti pozorni na Božjo Besedo, da so se lahko uprli vplivu judovske okolice. Tudi mi moramo biti »bolj pozorni« na to, kar govori Jehova, saj smo stalno izpostavljeni propagandi tega sveta. Privzgojiti si moramo dobre preučevalne navade in skrbeti, da imamo dober urnik za branje Biblije. Poleg tega moramo biti, kot pravi Pavel kasneje v pismu Hebrejcem, redni na shodih in oznanjati vero drugim. (Hebrejcem 10:23–25) Ob vsem tem bomo laže ostali duhovno budni in nam tako spred oči ne bo ušlo veličastno upanje. Če si um polnimo z Jehovovimi mislimi, nas ne bo obvladalo ali vrglo s tira čisto vse, kar bi nam lahko storil ta svet. (Psalm 1:1–3; Pregovori 3:1–6)
»Opominjajte se«
10. a) Kaj se nam lahko zgodi, če nismo bolj pozorni na Jehovovo Besedo? b) Kako se lahko ‚opominjamo‘?
10 Če nismo res zelo pozorni na duhovne stvari, nam Božje obljube lahko kaj hitro postanejo nestvarne. To se je zgodilo celo v prvem stoletju, ko so v občinah bili samo maziljeni kristjani in so živeli še nekateri apostoli. Zato je Pavel Hebrejce posvaril: »Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega: marveč opominjajte se vsak dan, dokler se še kliče ‚danes‘, da ne zakrkne kdo izmed vas vsled prevare greha.« (Hebrejcem 3:12, 13) Pavel je s tem, ko je rekel »glejte«, poudaril potrebo po budnosti. Preti nam namreč nevarnost! V srcu se nam lahko razvije nevera, ‚greh‘, in se oddaljimo od Boga, namesto da bi se mu približali. (Jakob 4:8) Pavel nas spominja naj ‚se opominjamo‘. Potrebujemo namreč toplino, ki nam jo daje druženje z brati. Saj, »kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo«. (Pregovori 18:1) In ker kristjani takšno druženje potrebujemo, nas to žene, da smo navzoči na vseh občinskih shodih, zborih in zborovanjih.
11., 12. Zakaj se ne bi smeli zadovoljiti le s poznavanjem osnovnih krščanskih naukov?
11 Pavel v nadaljevanju svojega lista dá tudi naslednji nadvse dragocen nasvet: »Po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane. [. . .] Popolnim [zrelim, EI] pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:12–14) Nekateri judovski kristjani očitno niso napredovali v razumevanju. Počasi so sprejemali vse močnejšo luč glede postave in obreze. (Dejanja 15:27–29; Galatom 2:11–14; 6:12, 13) Še vedno so jim morda bila pri srcu izročila, kot je bilo obhajanje tedenskega sabata in svečanega letnega spravnega dne. (Kološanom 2:16, 17; Hebrejcem 9:1–14)
12 Zato je Pavel rekel: »Pustimo torej osnovni pouk o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti [zrelosti, NW]!« (Hebrejcem 6:1, EI) Maratonec, ki zelo pazi na hrano, laže zdrži dolgo naporno tekmo. Podobno tudi kristjan, ki zelo pazi, s čim se duhovno hrani, in se ne omejuje le na »osnovni pouk o Kristusu«, laže vztraja na poti in jo tudi konča. (Primerjaj 2. Timoteju 4:7.) Torej je treba negovati zanimanje za ‚širjavo in dolžino ter globočino in visočino‘ resnice in tako napredovati k zrelosti. (Efežanom 3:18)
‚Potrebna vam je zdržljivost‘
13. Kako so hebrejski kristjani izražali svojo vero nekdaj?
13 Judovski kristjani so se takoj po binkoštih leta 33 n. š. nekaj časa še trdno držali, kljub hudemu nasprotovanju. (Dejanja 8:1) Morda je Pavel mislil prav na to, ko je napisal: »Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja.« (Hebrejcem 10:32) S takšno zvesto zdržljivostjo so dokazali, da ljubijo Boga in so se pred njim lahko prostodušno zagovarjali. (1. Janezov 4:17, NW) Pavel jih je opomnil, naj pazijo, da tega ne zapravijo zaradi nevere. Rotil jih je: »Potrebna pa vam je potrpežljivost [zdržljivost, NW], da boste izpolnili božjo voljo in tako dosegli obljubljene dobrine. Zakaj ,Še malo, prav malo in prišel bo ta, ki mora priti, in ne bo odlašal‘.« (Hebrejcem 10:35–37, EI)
14. S katerimi dejstvi v mislih bomo lahko zdržljivi še po mnogih letih službe Jehovu?
14 Kaj pa mi danes? Povečini smo bili vsi goreči, ko smo prvič slišali za krščansko resnico. Pa smo še vedno tako goreči? Ali smo morda ‚opustili svojo prvo ljubezen‘? (Razodetje 2:4) Smo se ohladili, nemara postali kar malo razočarani ali utrujeni od čakanja na harmagedon? Za trenutek postojte in pomislite. Resnica ni sedaj nič manj sijajna, kot je bila. In Jezus je še vedno naš nebeški kralj. Pa tudi upamo še vedno v večno življenje na rajski zemlji in še vedno smo povezani z Jehovom. Nikoli ne pozabite: »Prišel bo ta, ki mora priti, in ne bo odlašal.«
15. Kako so nekateri kristjani, podobno kot Jezus, že zdržali hudo preganjanje?
15 Pavlove besede iz Lista Hebrejcem 12:1, 2 so zato zelo prikladne: »Vrzimo raz sebe vsako breme in greh [nevero], ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju, ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« Božji služabniki so v teh zadnjih dneh že mnogo pretrpeli. Kakor Jezus, ki je bil zvest vse do mučne smrti, so tudi nekateri naši bratje in sestre že zvesto zdržali najtežje preganjanje: zaporniška taborišča, mučenje, posilstvo in celo smrt. (1. Petrov 2:21) Kaj nam ne bije srce v ljubezni do njih, ko premišljamo o njihovi značajnosti?
16., 17. a) Pred kakšnimi izzivi vere stojijo mnogi kristjani? b) Česa se moramo spominjati, da bomo laže vztrajali v tekmi za življenje?
16 Mnogim veljajo tudi naslednje Pavlove besede: »Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.« (Hebrejcem 12:4, EI) Vseeno pa v tem sistemu pot resnice ni lahka nobenemu od nas. Nekateri zgubljajo pogum zaradi ‚nasprotovanja grešnikov‘ na delovnem mestu ali v šoli, prenašanja zasmehovanja ali pa upiranja pritisku greha. (Hebrejcem 12:3) Drugim je zaradi močnih skušnjav zbledela odločenost, da se ravnajo po Božjih visokih merilih. (Hebrejcem 13:4, 5) Nekaj jih je tudi poslušalo strupeno odpadniško propagando, kar je škodovalo njihovemu duhovnemu ravnovesju. (Hebrejcem 13:9) Drugim so veselje jemale težave zaradi osebnostnih razlik. Spet drugi kristjani so oslabeli zato, ker so preveč časa namenjali razvedrilu in dejavnostim ob prostem času. Mnoge pa so pritiskali problemi življenja v tej stvarnosti.
17 Resda se v nobenem od naštetih primerov ni bilo treba ‚upreti do krvi‘. Zraven tega do česa omenjenega lahko pride, ker smo se kdaj v čem pač sami narobe odločili. Vseeno pa vse to predstavlja naši veri izziv. Zato bi morali svoje oko upreti v Jezusov izredni zgled zdržljivosti. Nikoli ne pozabimo, kako čudovito je naše upanje. In nikoli ne zgubimo prepričanja, da je Jehova »plačevalec tistim, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6) Tako bomo duhovno dovolj močni, da bomo lahko vztrajali v tekmi za življenje.
Vsekakor lahko zdržimo
18., 19. Kateri zgodovinski dogodki kažejo, da so hebrejski kristjani v Jeruzalemu poslušali Pavlov navdihnjni nasvet?
18 Kako so se judovski kristjani odzvali na Pavlovo pismo? Kakih šest let zatem, ko je bilo končano pismo Hebrejcem, se je Judeja znašla v vojni. Rimska vojska je leta 66 n. š. oblegala Jeruzalem, tako kot je to napovedal Jezus: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.« (Lukež 21:20) V dobro kristjanom, ki bi bili takrat v mestu, pa je še rekel: »Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Lukež 21:21) Zato je vojna z Rimom bila preskušnja: Ali bodo ti judovski kristjani zapustili Jeruzalem, središče judovskega čaščenja in mesto, kjer je stal tisti veličastni tempelj?
19 Nenadoma in iz neznanega razloga so se Rimljani umaknili. Pobožni Judje so v tem verjetno videli dokaz, da je Bog ščitil njihovo sveto mesto. Kaj pa kristjani? Zgodovina poroča, da so zbežali. Leta 70 n. š. so se Rimljani vrnili in do tal porušili Jeruzalem, pri čemer jih je veliko umrlo. »Jehovov dan« (NW), ki ga je napovedal Joel, je nad Jeruzalem prišel. Toda zvestih kristjanov ni bilo več v njem. Bili so ‚rešeni‘. (Joel 2:30–32; Dejanja 2:16–21)
20. K čemu bi nas morala navajati zavest, da je veliki »Jehovov dan« blizu?
20 Mi danes vemo, da bo vso sedanjo stvarnost kmalu doletel drugi veliki »Jehovov dan« (NW). (Joel 3:12–14) Ne vemo sicer, kdaj bo ta dan prišel. Toda Božja Beseda nam zagotavlja, da bo prišel zagotovo! Jehova pravi, da se ne bo zakasnil. (Habakuk 2:3; 2. Petrov 3:9, 10) Zato, ‚bodimo bolj pozorni na to, kar smo slišali‘. Pazimo se nevere, ‚greha, ki nas lahko oklene‘. Trdno se odločimo, da bomo vztrajali, kolikor dolgo bo treba. Ne pozabimo, Jehovova velika kočiji podobna organizacija je v gibanju. Svoj namen bo izpolnila. Zato ne odstopimo iz tekme za življenje, temveč tecimo naprej!
Se spomnite?
◻ Ob poslušanju katerega Pavlovega opomina Filipljanom bomo laže zdržali v tekmi za življenje?
◻ Kaj nam bo pomagalo, da se bomo lahko upirali svetu, ki nas hoče premotiti?
◻ Kako lahko drug drugemu pomagamo zdržati v tekmi?
◻ Zaradi katerih reči bi se lahko kristjan upočasnil?
◻ Kako nam lahko Jezusov zgled pomaga zdržati?
[Slika na straneh 8, 9]
Podobno kakor tekači tudi kristjani ne smejo dovoliti, da bi jih kaj premotilo
[Slika na strani 10]
Jehovovi veliki nebeški kočiji ne more nič preprečiti, da ne bi izpolnila svojega namena