Ohraniti dragoceni odnos

»Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8)

1., 2. a) Komu je Jehova velikodušen Dajalec? b) V kakšni nevarnosti je tisti, ki dvomi, in kako se tega izogniti?

JEHOVA je velikodušen dajalec. Iz Lukeževega Evangelija smo spoznali, da Jehova odgovarja na prošnje tistih, ki vztrajajo v molitvi in so budni. Tudi drugi biblijski pisci so bili navdihnjeni, da dajejo praktične nasvete, ki so v tesni zvezi z molitvijo in vero.

² Jakob nas na primer na začetku svojega pisma spomni, naj prosimo Boga za modrost, da bi, ko bi se srečali z raznimi skušnjavami, jih lahko premagali. Opominja nas in opozarja: »Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi.« Tisti, ki dvomi, je »nestanoviten« (grško: »z razdeljeno dušo«) in od Jehove ničesar ne dobi. Namesto tega želimo, da bi naša vera imela lastnost, ki jo omenja Jakob: »Preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.« (Jak. 1:3—8)a Čeprav naša vera v začetku ni tako močna kakor Abrahamova, lahko raste, biti mora vedno resnična in ne polovična. Za nas naj bi se reklo, kakor je napisal Pavel: »Ker močno raste vera vaša in se množi ljubezen vsakega izmed vas do vseh med seboj.« Resnična vera ni samo miselni proces, ker je Pavel napisal, da se ‚s srcem veruje‘. Imeti moramo dobre nagibe, ki se odražajo v dobrih delih. (Rim. 4:20; 10:9; 2. Tes. 1:3)

3. Katere resnice v Jakobu 4:7, 8 pritegnejo našo pozornost prav zaradi navedenih nasprotij?

³ V soglasju s prej navedenim je Jakob pozneje pisal: »Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« Jakob je uporabil nasprotja: — kakor je delal Jezus — da bi posebej poudaril resnice, ki so morale biti naglašene: »Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas. Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jak. 4:7, 8)

4. a) Kaj mora storiti nekdo, da bi se nekomu približal, in kaj naj ga pri tem žene? b) Ali Bog naredi več, kot le izreče dobrodošlico, in kakšne priprave je že naredil v korist vseh?

⁴ Kakšna spodbuda, da ostanemo stanovitni na pravi poti in končno, kako prisrčen poziv! Nekdo je lahko stanoviten in vztrajen zaradi dolžnosti, toda da bi bil bližji, mora obstajati še nekaj globljega. Srce ga mora navesti, da se preda in je pripravljen žrtvovati se, da doseže in uživa željeni pristni odnos z Bogom. Upoštevaj, da Jakob ne pravi, da Bog takrat, ko se mu približamo, takorekoč sedi in čaka, da bi nas sprejel. Nasprotno, če mi naredimo odločne korake, da bi se približali Bogu, tedaj bo tudi on naredil odgovarjajoče ukrepe. Kako? On je že naredil določene veljavne ukrepe v obliki svoje Besede in tako, da je dal svojega Sina kot Odkupitelja, da bi omogočil nepopolnim, grešnim ljudem, da se mu približajo. Te priprave so dostopne vsem, ki želijo imeti korist od njih in imajo iskrene in prave nagibe.

5. Kako so pogosto uporabljeni Božji predani služabniki, da bi pomagali tistim, ki se želijo »približati Bogu«?

⁵ Ali Jehova naredi še kaj bolj osebnega? Kaj je tisto, kar gane in pritegne toliko src resničnih iskalcev? Več kakor le spoznanje resnice. Mar ni to tudi iskreno in toplo osebno zanimanje, ki ga pokazuje tisti, ki je uporabljen kot Božji služabnik (1. Kor. 3:5) Ko iskreni iskalec prvič obišče sestanek Jehovinih prič, morda ne bo od tega, kar bo slišal, veliko razumel, toda nanj bo naredilo globok vtis iskreno, prijateljsko ozračje, h kateremu vsi prispevajo, poleg osebne pozornosti in dobrodošlice, ki mu je izrečena. Tako čuti, da se mu sedaj približuje Bog v znak odgovora na njegov trud, da bi našel resnico in Dajalca resnice. Medtem ko napreduje, opaža še druge dokaze Božjega vodstva in blagoslova, ker Bog ‚daje obilo in nikomur ne oponaša‘. (Jak. 1:5)

6. Kako edino je to mogoče in kaj si je treba zapomniti?

⁶ Ker prihaja tisti, ki išče resnico, korakoma na pravično pot, pričenja ceniti prednost, da ga uporablja Jehova kot enega svojih predstavnikov za pomoč drugim. To je mogoče zato, ker izliva on svojega duha v naša srca, tako, da lahko prinašamo sadove tega duha in z zgledom pokazujemo pravo ljubezen, kakršno ima Bog. (Gal. 5:22, 23; 1. Jan. 4:11)

BODI BUDEN, BODI ODLOČEN

7. Kaj na splošno pokazuje Jakobovo pismo?

⁷ Jakob je pisal predanim kristjanom, ki so se pokesali in spremenili. Odvrnili so se od prejšnje grešne poti in so se brezpogojno predali Jehovi, da bi izvrševali njegovo voljo. Na splošno Jakobovo pismo pokazuje, da mnogi niso živeli v skladu s svojo predanostjo. Spregledali so potrebo, ohranjati zdravi odnos.

8. a) Zakaj se odnos ne more vzeti kot nekaj samo po sebi umevnega? b) Na kaj je mislil Jakob, ko je skrbel, da bi pomagal tistim, ki so pričeli drseti?

⁸ Odnosi redko, če sploh kdaj, ostanejo nespremenjeni. To ni nekaj samo po sebi umevnega. Ali napredujejo, čeprav včasih počasi, kakor rast drevesa, in pridobivajo globlje korenine, ali pa se slabšajo in ovenejo. Zaradi tega trpijo sadovi in listje. (Ps. 1:1—3) To se je zgodilo naravnemu izraelskemu narodu. Preden bi bilo prepozno, je Jakob poskrbel, da popravi te duhovne Izraelce, ki so prav tako pričeli drseti. Zato jim je zelo jasno opisal situacijo, postavil je resnico nasproti laži kot različni modrosti, kot tudi prijateljstvo, kakor je pojasnil v Jakobu 3:13—18 in 4:1—6. Zatem sledi prej omenjeni poziv iz Jakoba 4:7, 8. Podobno je rotil Jehova naravni Izrael, kakor beremo v Izaiji 55:6, 7 in Malahiji 3:6, 7.

9. a) Kateri je eden od načinov napada, ki ga uporablja satan, in kako ga uporablja v našem času? b) Kakšen spodbuden nasvet je dal Peter v zvezi s tem?

⁹ Ali je danes situacija v neki meri enaka? — Napovedani ‚kritični časi‘ so gotovo že tukaj z naraščajočim pritiskom in nevarnostmi vseh vrst in pritiskajo na ljudi, posebno na prave kristjane, ki so na ‚ozki poti, ki vodi življenje‘. (Mat. 7:14; 2. Tim. 3:1—5) Satan uporablja pri napadu dva glavna načina. Peter je pisal, da včasih deluje kakor lev, ki »hodi okrog in išče, koga bi pogoltnil«, zatem ko nas preplaši pred to potjo. (1. Petr. 5:8) Povzroči grozeče okoliščine, bodisi na nacionalnem ali bolj osebnem področju, s ciljem, da bi nas navedel vsaj k nekim kompromisom, če že popolnoma ne opustimo našega stališča, vključno krščansko vest in biblijska načela. Naše vsakdanje življenje, celo samo življenje, je lahko postavljeno na kocko zaradi težkih vprašanj zaposlitve ali neopredeljenosti. Kakor že omenjeno, se tu še posebej pojavlja potreba, da molimo za modrost in moč, da bi točno spoznali in uporabili ta biblijska načela. Zato je Peter spodbujal: »Njemu se upirajte, trdni v veri ... Bog vse milosti pa ... vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanoviti.« (1. Petr. 5:9, 10)

10., 11. a) Kateri drugi način uporablja satan in kako ga danes vidimo? V kakšno nevarnost vodi? b) V kakšnem pogledu moramo biti budni in odločni?

¹⁰ Drugi satanov način za napade je še bolj domiseln. Satan se pretvarja tudi v »angela svetlobe«. Deluje kakor kača, ne da bi strašil, temveč vara in zapeljuje, kakor je »kača Evo ukanila z zvijačo svojo«. (2. Kor. 11:3, 14) Dokaz, da se poslužuje tega načina je ta, da satan ne želi, da bi ti vedel, kako kratek je njegov čas. Zaradi vojne v nebesih, ki je izbruhnila po rojstvu mesijanskega Kraljestva leta 1914 n. št., ima on, velika kača, ki je vržen iz nebes »na Zemljo ... veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razod. 12:1—12) Če mu uspe prepričati posebno tiste, ki ‚hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa‘, da končno še »čas konca« ni tako blizu, je pol bitke že dobil. (Razod. 12:17) Mnogi bodo izgubili občutek nujnosti in bodo pozabili na budnost. Hitro nas lahko popolnoma zaposlijo običajni vsakdanji posli. Zato se moramo na vsak način naučiti gledati na stvari z Jehovinega gledišča in poskusiti razumeti, kako on računa čas, s Petrovim besedami v mislih: »Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve.« (1. Petr. 4:7; 2. Petr. 3:8, 9)

¹¹ Oba biblijska pisca, Jakob in Peter, sta povedala veliko tega, kar nam lahko pomaga in nas spodbuja, da ostanemo budni in odločni na pravi poti, da imamo dobro srce in posvečamo pozornost molitvi in veri.

MOLITI ZA TISTE, KI SO V POTREBI

12. a) Kako še obravnava Jakob temo o molitvi? b) Kako se pomaga nadzornikom in tistim, ki so v stiski?

¹² Na koncu svojega pisma razvija Jakob temo o molitvi v zvezi z vero še dalje in z drugega zornega kota. V kakršnikoli situaciji smo, bodisi da se ‚mučimo‘ ali smo ‚dobre volje‘, naj bi se Bogu zahvaljevali v molitvi. Zatem govori o molitvi za tiste, ki so v potrebi. Tistemu, ki je bolan in očitno duhovno trpi ter čuti duševne in čustvene posledice, je rečeno, da »pokliče k sebi starešine skupščine in molijo naj nad njim«. To samo po sebi pokazuje, da ima ta človek vero in ve, kam naj se obrne po pomoč. Nekateri ljudje ne gredo k zdravniku, vse dokler mu vsaj do neke mere ne verjamejo. Sedaj pa poglej dobre rezultate, ki nastanejo zaradi takih ukrepov: »In molitev vere bo pomagala bolniku, in Jehova ga ozdravi; in ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.« (Jak. 5:13—15) To gotovo daje dobro vodstvo in navodilo tistim v stiski kakor tudi nadzornikom, ki naj bodo pripravljeni in voljni zadovoljiti potrebam takih.

13. Kako daje Jakob v tem pogledu za zgled Elijo?

¹³ Jakob to še razširja in pravi, misleč na nadzornike in ostale zrele brate, da »mnogo zmore goreča molitev pravičnega«. Da bi to podkrepil, navaja izredne Elijeve molitve, ki so bile uslišane. Najprej je Elija molil, »naj ne dežuje« — in sušna doba je trajala tri in pol leta — in zatem, da naj spet dežuje. Elija ni bil nadčlovek. Bil je »podvržen enakim slabostim kakor mi«. (Jak. 5:16—18)

14. Kako Jakob na koncu svojega pisma nadalje spodbuja?

¹⁴ V zaključku Jakob spodbuja k budnosti, da bi se pomagalo, če je mogoče, celo tistim, ki so ‚zabredli od resnice‘. Takole pravi: »(Če) ga kdo nazaj pripelje, vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti njegove, reši dušo njegovo iz smrti in pokrije množico grehov.« (Jak. 5:19, 20) Kako tolažilen zaključek! Kako podobno je to opisu Jehove, ki je »Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki ... odpušča krivico in prestopek in greh«. (2. Moj. 34:6, 7)

15. Katera dva načina za pomoč tistim v stiski omenja tudi Juda?

¹⁵ Zanimivo je, da tudi Juda svoje pismo podobno zaključuje, in pravi: »Sezidavajte se na presveti veri svoji in molitve v svetem duhu.« Tudi on poudarja prijazno, vendar odločno nujnost pomoči tistim, ki so v stiski: »In nekatere prepričujte, ki so v dvomih; nekatere pa rešite, potegnivši jih iz ognja, nekatere pa s strahom milujte, sovražeč tudi obleko, oskrunjeno po mesu.« (Juda 20 do 23) Tukaj je spet opomin zrelim. Če poznaš nekatere, ki dvomijo ali so zapadli v nečistost, nikar se jih takoj ne izogibaj, temveč jih potegni iz ognja, če je mogoče, toda pazi, da se pri tem še ti ne opečeš ali kakorkoli umažeš.

POSNEMAJTE ... PREMISLITE DOBRO

16., 17. Kakšno primerjavo dela Pavel v listu Hebrejcem in do kakšnih zaključkov prihaja?

¹⁶ Apostol Pavel je bil uporabljen kot pisec večine pisem Krščanskih grških spisov. Njegovo pismo hebrejskim kristjanom daje veliko praktično pomoč in vodstvo pri gradnji prave in močne vere ter vodi do pristnega odnosa z Jehovo in Jezusom Kristusom.

¹⁷ Razumljivo je, da Pavel v svojem pismu Hebrejcem mnogokrat primerja Hebrejce, ki so sestavljali naravni Izrael s tistimi, ki so postali prvi člani krščanske skupščine, sestoječe iz duhovnih Izraelcev, ki so se jim pozneje pridružili še pogani. Na osnovi teh primerjav pokazuje Pavel, kako so hebrejski kristjani uživali mnoge prednosti pred naravnimi Izraelci, toda to jim je prineslo tudi večje odgovornosti. Vsi pravi kristjani danes — ne glede na njihovo poreklo, lahko enako uporabljajo te stvari nase in se jih okoristijo.

18. Kakšno proseče opozorilo je v tem pismu ponovljeno in na čemu iz izraelske zgodovine temelji?

¹⁸ Pavel poudarja pred tem misel, da če se je moralo dati kar največje spoštovanje besedi, ki so jo izrekli angeli, ko je bila Izraelcem dana Postava, kako bi tedaj »ušli mi, pustivši vnemar toliko zveličanje, ki, ga je iz početka oznanjal Gospod (Jezus)«? (Hebr. 2:1—3; Gal. 3:19) Podobno opozorilo je objavljeno tudi proti koncu pisma. Zatem, ko je opisal, kaj se je zgodilo na gori Sinaj, piše Pavel: »Kajti če niso ubežali kazni oni, ki so se branili njega, ki je oznanjal Božje ukaze na Zemlji, veliko manj ubežimo mi, ako se obračamo od njega, ki govori z nebes.« (Hebr. 12:25)

19. Kakšni dragoceni in koristni komentarji so zapisani v Hebrejcem 3:12—15 in 12:25—29?

¹⁹ Da bi imeli preizkušeno kvaliteto stanovitnosti, ki se jo zahteva, mora naša vera biti resnična. Tukaj je vključeno srce. Zatem, ko navaja Božji komentar o Izraelcih, ki so ‚tavali v srcih‘, daje Pavel krepko opozorilo v našo korist: »Glejte, bratje, da ne bo v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega.« Ne moremo stati mirno. Če se ne »približamo Bogu« v veri, ki stalno raste, če ga ne cenimo vedno bolj, tedaj smo v nevarnosti, da ‚zakrknemo zaradi varljive moči greha‘ in pričnemo odhajati s poti; ne da bi vedeli, kaj se dogaja. Pomagati moramo drug drugemu v tem pogledu in ‚se vsak dan opozarjati med seboj‘. Zmagali bomo samo »ako začetek zaupanja trdno ohranimo do konca«. To trdno zaupanje, ta neomajna vera, mora biti ohranjena, da bi podedovali »nepotresljivo (neomajno) kraljestvo« in njegove blagoslove. (Hebr. 3:10—14; 12:28)

20. Kako nas Pavel v svojem pismu, razen tega, da poudarja vero, spodbuja glede molitve?

²⁰ Pavel nas spodbuja tudi glede molitve in poziva, naj obrnemo ‚pogled v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa. ... Pomislite vendar nanj, ki je prestal od grešnikov toliko nasprotovanja proti sebi, da ne omagate, pešajoč v dušah svojih‘. Ker je Jezus vse to preživel, lahko razume naše slabosti, čeprav je sam brez greha, in po njem lahko pristopimo k ‚prestolu nezaslužene dobrote‘ in dobimo pomoč ob pravem času. (Hebr. 4:15, 16; 12:2, 3)

21. Kje in kako Pavel tesno povezuje molitev z oblačenjem orožja Božjega in h kakšnemu zaključku to vodi?

²¹ Končno — kakor je Pavel pisal Efežanom — si zapomni, da je ‚molitev v duhu vsak čas‘ tesno povezana z oblačenjem ‚vsega orožja Božjega‘. Zato moramo, kakor Pavel, moliti za nas in za druge, da se nam »dá beseda, ko odpremo usta, da s srčnostjo oznanjamo skrivnost Evangelija«. (Efež. 6:10—20)

[Podčrtna opomba]