Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w84 1. 10. str. 7–10
  • Ohrani trdno vero

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Ohrani trdno vero
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1984
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Znanje gradi vero
  • Bistvena je ponižnost
  • Preišči svojo vero
  • Bistvena je molitev
  • Vloga sestankov
  • Oznanjevanje in naša vera
  • Zaupanje v razred »hlapca«
  • »Daj nam več vere«
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2015
  • Ali zares verujete v dobro novico?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
  • Veruj v Jehovove obljube
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (preučevalna izdaja) 2016
  • Vera – lastnost, ki nas okrepi
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (preučevalna izdaja) 2019
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1984
w84 1. 10. str. 7–10

Ohrani trdno vero

»Kako dolgo boste oklevali?« (1. Kraljev 18:21, The New English Bible)

1. Kako nekateri reagirajo na resnico?

NAGNJENJE k dvomljenju, danes tako običajno, lahko vpliva celo na tvoje osebno stališče do Boga in Biblije. Nekateri ljudje slišijo za resnico, jo vzljubijo in nekaj časa preučujejo Biblijo. Obiščejo nekaj krščanskih sestankov, vendar ne doumejo dejstva, da bi moralo biti služenje Bogu njihov življenjski smisel ali cilj. (Matevž 13:3—9)

2. a) Kako reagirajo drugi? b) Kakšen dober nasvet je zapisan v Hebrejcem 10:36—39?

2 Nekateri drugi so sprejeli resnico, predali svoje življenje Bogu Jehovi po Jezusu Kristusu in simbolizirali svojo predanost s krstom v vodi. Vendar jim ne uspe napredovati. Včasih preživijo uro ali dve v službi oznanjevanja. Toda takšni dejansko ne živijo v skladu s predanostjo, ker pomeni brezpogojna predanost Bogu, biti njemu popolnoma in iskreno vdan. (Matevž 16:24; Hebrejcem 10:36—39)

3. Kaj je rekel Elija o podobni situaciji?

3 Neodločni posamezniki ljubijo resnico, vendar ljubijo tudi ta svet. Morda še vedno hrepenijo po nekaterih starih poteh. Njihova zvestoba omahuje. Davno prej je Elija vprašal Izraelce: »Kako dolgo boste omahovali med dvema različnima mnenjema? Če je Jehova pravi Bog, sledite njemu, če pa je Baal, sledite njega.« (NS) V nekem drugem prevodu se ta stavek glasi: »Kako dolgo boste oklevali?« (tudi: »nobenostranski, nevtralni, neangažirani«.) (1. Kraljev 18:21, NE)

4. Kakšne vrednosti je goreča služba?

4 Jehovino ljudstvo najde radost in okrepitev v goreči službi. (Titu 2:13, 14) To jim pomaga, da ostanejo duhovno živi. Mnogi, še posebno tisti z dolgoletnimi izkušnjami v Božji službi, pokazujejo vidno gorečnost. Toda poročila iz mnogih področij dajo slutiti, da se nekateri mlajši ali novi oznanjevalci še vedno nagibajo v svet oziroma jih ta svet vleče, namesto da bi se z vsem srcem posvetili Jehovini službi. Pomisli na radosti in blagoslove, ki bi jih lahko bili deležni, če bi se trdno držali resnice in odločno napredovali v sveti službi, morda kot polnočasni pionirji, goreče opozarjajoč druge na nujnost časa v katerem živimo.

5. Kakšna vprašanja bi si bilo dobro postaviti?

5 Dobro bi bilo, da se vprašaš: Sem zares trden v veri ali omahujem na obe strani? Ali si dovoljujem, da mi mineva čas v zabavnih, toda ničvrednih stvareh? Ali uporabim več časa za gledanje televizije, za ukvarjanje s športom ali za druge zabavne stvari, ki zahtevajo čas, kot za Božjo službo? Je ponižno poslušanje in služenje Bogu moj pravi življenjski smisel ali cilj? Če je izvajanje Božje volje tvoj življenjski cilj, tedaj te bo Bog podpiral in za vedno se boš lahko veselil v njegovih blagoslovih.

6. Kateri nasvet iz Jakobovega pisma nam lahko pomaga ohraniti trdno vero?

6 Glede na večno življenje v novi ureditvi je važno narediti pozitivne korake, da bi ohranil trdno vero. Elija je spodbudil druge, da zavzamejo pogumno stališče za tisto, kar je prav. Jakob je pisal: »Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču in bežal bo od vas. Približajte se Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« Jakob je pisal ljudem, ki so se morali pokesati zaradi svojih neodločnih src, ki so jih navajala, da so se ukvarjali s stvarmi, ki Bogu ne ugajajo. Njegov nasvet ti lahko pomaga, če si v skušnjavi glede posvetnih poti. Jakob je pisal: »Čutite svoje gorje in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost. Ponižajte se pred Jehovo in on vas poviša.« (Jakob 4:7—10)

Znanje gradi vero

7. a) Kakšno zvezo ima znanje z vero? b) Zakaj bi moral uporabiti Biblijo pri razvijanju vere?

7 Vera je dejanje zaupanja. Temelji na točnem spoznanju in izkušnjah. Čim več veš o Bogu in čim več izkušenj imaš z njegovo Besedo in potmi, tem močnejša bo tvoja vera. V Bibliji piše: »Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo.« (Hebrejcem 11:1) Kako bi lahko bila tvoja vera trdna, če bi imel le površno spoznanje o tem, kar je naredil Jehova? Bog ti je dal razum, inteligenco in sposobnost razumevanja. To so darovi in on od tebe pričakuje, da jih uporabiš pri spoznavanju njega. Če nekomu napišeš pismo, pričakuješ od njega, da ga bo prebral, in ne samo dal na polico ali mizo kot okrasek. Si prebral in preučeval pisma, ki nam jih je namenil Bog — njegovo napisano Besedo? S preučevanjem in razumevanjem boš spoznal stvari, ki jih drugače nikoli ne bi. Važno je, da si zapomniš vrednost informacij, ki jih nudi Biblija. Nek krščanski starešina je rekel: »Tisti, ki izražajo dvome, običajno ne preučujejo veliko. O Bibliji ne vedo veliko — resnice nikoli niso zares osvojili.«

8. Kaj se priporoča, če kdo postavi vprašanje, na katerega ne moreš odgovoriti?

8 Če kdo postavi vprašanje, na katero ne moreš odgovoriti, naj bi to vznemirilo tvojo vero? Seveda ne. Nihče ne ve vsega. Zato preiskuj. Preglej tekst. Beri sosednje stavke in preveri stvar. Obširna konkordanca Novi svet prevoda svetih Spisov, knjiga Pomoč za razumevanje Biblije in Indexi stražnostolpnih publikacij ti lahko pomagajo najti sorodne stavke, informacije, ki pojasnjujejo ozadje stavka, in razložijo zadevo. Pomagajo ti lahko tudi bolj izkušeni kristjani. Neka priča z dolgoletnimi izkušnjami je rekla: »Vedno mi je uspelo dobiti zadovoljujoč odgovor.«

9. Kaj se lahko naučimo iz primera Berejcev?

9 Bili naj bi takšni kot Berejci, o katerih se v Bibliji spoštljivo govori, ker so ‚skrbno preiskovali Pisma vsak dan‘, da bi se prepričali o točnosti tega, kar je učil Pavel. Glede tega, kar so našli, niso bili razočarani. Zato so ‚mnogi izmed njih postali verni‘. Eden izmed njih, Sopater, je imel prednost potovati s Pavlom po Makedoniji na tretjem apostolovem misijonarskem potovanju. (Dejanja apostolov 17:10—12; 20:4)

Bistvena je ponižnost

10. a) Kako se lahko znanje zlorabi? b) Kako naj bi po tvojem mnenju na naše stališče vplival stavek iz Pregovorov 16:5?

10 Znanje samo po sebi ni cilj, temveč orodje, ki naj bi nam pomagalo ceniti Boga Jehovo in njegovo Besedo. Točno spoznanje povezano z ljubeznijo naj bi nas spodbudilo k ponižnosti in ne da pretirano visoko cenimo lastno pomembnost. Nekateri ne preučujejo, da bi se naučili, kako lahko bolje služijo Bogu, temveč zato, da bi poveličevali sebe in lastno mišljenje. Postanejo lahko napihnjeni in kritizirajo druge — starejše brate in krščansko skupščino ter večino biblijskih resnic, ki jih ona uči. (Pregovori 16:5; 1. Korinčanom 8:1)

11. Odkod izvira naše spoznanje in inteligenca in kaj se iz tega naučimo o ponižnosti?

11 Vendar mi ničesar nimamo, kar ne bi bili dobili od kakšnega drugega izvora. Inteligenco smo podedovali od staršev, toda na samem začetku je bila dana človeštvu od našega Stvarnika, Boga Jehove. Naše znanje smo si pridobili preko tistih, ki so nam pomagali; iz stvari, ki smo jih brali, in od Boga, ki je izvor resnice. Dejansko je vse, kar posedujemo, v začetku izviralo od Boga. Apostol je napisal: »Ker kdo je, ki te odlikuje? Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« (1. Korinčanom 4:7)

12. Katero vplivno misel poudarja Psalm 25:9 in Jakob 4:6?

12 Jehova nas ne sodi po podedovani inteligenci, temveč po ponižnosti in pripravljenosti, da se učimo njegovih poti in hodimo po njih. Ponižnost in vera gresta z roko v roki. V Bibliji piše, da ‚bo Bog ponižne učil svojih poti‘. Prav tako piše: »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost.« (Psalm 25:9; Jakob 4:6)

13. Kakšne zglede imamo v tistih, ki so se dali poučiti?

13 K ponižnosti spada tudi pripravljenost, da se popravimo. V tem sta bila izredna zgleda apostola Peter in Tomaž. Peter je bil prenagljen v govoru, toda ta lastnost se je pri njem popravila, ker so mu pogosto kaj svetovali, ga grajali ali celo karali. Vendar je Peter bil goreč, aktiven delavec in njegova vera, pobuda in pogum, so vsem nam danes izreden zgled. Tomaž ni verjel, da je Jezus vstal, toda ko se je soočil z dokazi, jih je nemudoma sprejel. Ali pokazujemo podobno ponižnost, ko Sveto pismo graja naše napake ali napačno razumevanje? (Janez 20:24—29)

Preišči svojo vero

14. Kaj dela neki krščanski starešina, kar mu pomaga ohraniti trdno vero?

14 Neki krščanski starešina, ki je že dolgo v resnici, se pogosto sprašuje, zakaj je njegova vera še vedno močna, medtem ko so nekateri, ki jih je poznal, odpadli ali se ločili. Pravi, da je imel vedno v mislih Pavlov nasvet: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte!« (2. Korinčanom 13:5) Medtem ko se pelje na delo, se ta starešina pogosto preiskuje tako, da v mislih obnavlja biblijske resnice. Zamišlja si razgovor o teh resnicah, jih v sebi pojasnjuje in zagovarja pred vsakovrstnimi ljudmi. Ta brat poudarja, da javna predavanja v kraljevski dvorani pogosto obnavljajo v naših mislih dejstvo, da je Biblija zares Božja Beseda. Vendar vprašuje: »Kako bi vedeli za te stvari, če ne bi bili na sestankih, kjer se je o tem razpravljalo?« Redno se sprašuje o Božji dobroti in njegovi organizaciji. Ta krščanski nadzornik vključuje v svoje molitve cenjenje teh stvari in pravi: »Zahvaljujem se Jehovi, da mi je dovolil ostati skupaj z njegovim narodom.« Bi lahko tudi tebi koristilo podobno preiskovanje, da ugotoviš, če si zares še »v veri«?

Bistvena je molitev

15., 16. Zakaj je molitev tako važna za ohranitev trdne vere?

15 Ta primer opozarja na dva faktorja, bistvena za ohranitev naše trdne vere: molitev in krščanske sestanke. Običajno osebe, katerih vera je slaba, redko molijo. Neki krščanski oče ohranja v mislih dejstvo, da je Danijel molil nekajkrat dnevno, celo ko je izšel zakon o prepovedi molitve. (Danijel 6:6—10) Ta oče se nekajkrat dnevno obrača k Jehovi za modrost in vodstvo.

16 Ali se obotavljaš glede molitve? Psalmist pravi: »Blizu je Jehova vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici.« Jezus je vprašal: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več da Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim, ki ga prosijo?« (Psalm 145:18; Matevž 7:11) Jehova bo resnično dal »dobre stvari« tistim, ki ga v veri ponižno prosijo.

Vloga sestankov

17. Kateri biblijski primeri odkrivajo važnost sestajanja z brati v veri?

17 Razen molitve je za vero neobhodno potrebno tudi redno sestajanje z brati v veri. Trikrat letno se je moral vsak Izraelec ‚pojaviti pred obličjem pravega Gospoda, Jehove‘, v Jeruzalemu. Dojemajoč visoko duhovno vrednost takšnih priložnosti, so mnogi moški vzeli s seboj vso svojo družino. (2. Mojzesova 23:14—17; Lukež 2:41—45) Vrhu tega se je Pavel vnaprej veselil ohrabritve, potrebne za izgrajevanje vere, ki jo je dobil od skupščine v Rimu. Hrepenel je po vernikih v tem mestu, ‚da bi prišlo do izmenjave ohrabrenja‘ in duhovne izgradnje z medsebojno vero. (Rimljanom 1:11, 12)

18. Kako gledajo na sestanke tisti, ki so močni v veri?

18 Ljudje, katerih vera je močna, koristijo vse krščanske sestanke. Ne odhajajo po prvi uri, niti ne prihajajo samo drugo uro. Te sestanke cenijo; spoznavajo, da jim ponujajo priložnost, da so poučeni, ohrabreni, blagoslovljeni in da na takih sestankih lahko dobimo pomoč ljubečih bratov in lahko drug drugega spodbujamo k ‚ljubezni in dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:24, 25) Kako bi lahko prejeli takšno ohrabritev, ne da bi se družili s tistimi, ki nam jo lahko nudijo?

Oznanjevanje in naša vera

19. Kako krščansko oznanjevanje krepi vero?

19 Krščanska služba oznanjevanja je nadaljnja pomoč pri izgradnji vere. Jakob je pisal: »Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti pokažem vero iz svojih del. ... Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.« (Jakob 2:18, 26) Glavno delo kristjanov je poučevanje drugih in vsaka Jehovina priča ti bo rekla: »Oznanjevanje zagotovo izgrajuje vero!« To ne koristi samo tistemu, ki se ga poučuje, temveč tudi učitelju. To je dejavnost, ki izgrajuje in krepi vero. Oznanjevanje te navaja, da braniš svojo vero. To izostruje tvojo sposobnost razmišljanja. Da, oznanjevanje Kraljestva prinaša blagoslove od Boga, skupaj z vodstvom njegovega duha. (Marko 13:11; Rimljanom 10:14, 15)

Zaupanje v razred »hlapca«

20., 21. a) Kaj si je važno zapomniti glede »zvestega in modrega hlapca«? b) Kako je to izrazil neki kristjan?

20 Prav tako je važno, da si zapomnimo, kje smo prvič slišali za resnico. Kdo nam je pomagal graditi vero v Biblijo in njene obljube? Kako smo prišli do razumevanja o pomenu, ki ga ima Biblija danes za nas? Jezus je rekel, da bo ob svoji vrnitvi našel ‚zvestega in modrega hlapca‘, ki bo skrbel za duhovno hrano in da bo ta »hlapec« zaradi svojega delovanja postavljen nad vse gospodarjevo premoženje. (Matevž 24:45—47)

21 Neki poročeni kristjan je rekel: »Jehovina vidna organizacija je izredno zanesljiv izvor. Nikoli me ni na noben način zavedla. Vse, kar je rekla, je temeljilo na Božji besedi in bilo je najbolje zame, za mojo družino in za vsakogar, ki ga poznam. Ker se mene tiče, mi to gradi močno vero.«

22. Katera vprašanja ti lahko pomagajo razčleniti, kako skrbiš za svojo vero?

22 Si preučeval Jehovino besedo, jo sprejel in zaupal vanjo? Si predal svoje življenje Bogu in simboliziral to predanost s krstom v vodi? Ali živiš sedaj v skladu s to predanostjo? Ali prosiš Boga za vodstvo, znanje in vero? Ali nadaljuješ z osebnim preučevanjem, redno in marljivo? Ali si vedno na krščanskih sestankih? Si aktiven in goreč v Božji sveti službi? Ali izboljšuješ kakovost dejavnosti pridobivanja učencev ali pa si dopustil, da ti postane zgolj navada? (Matevž 28:19, 20)

23. Kako naj bi se spoprijel s problemi, preizkušnjami in ovirami?

23 Seveda imamo vsi probleme in pomanjkljivosti. Toda ko se srečamo s preizkušnjami in ovirami, ne smemo kolebati, omahovati ali biti neodločni. Namesto tega želimo biti usmerjeni k enemu cilju in prepričani v resnico. Jakob je pisal: »Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.« Pavel je svetoval: »Ostanite budni, trdno stojte v veri, držite se moško, bodite močni!« (Jakob 1:2, 3; 1. Korinčanom 16:13, NS) Da bi ostali v pravi veri kot Jehovine priče, moramo razvijati lastnost vere, sad Božjega svetega duha. (Galatom 5:22, 23)

24. Zakaj je tako pomembno imeti trdno vero?

24 Zakaj bi moral delati tako? Zato ker je vera ščit proti satanu, ki »hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi pogoltnil«. »Vrhu tega zgrabite ščit vere, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče strele hudobnega.« (1. Petrov 5:8—10; Efežanom 6:16) Če ohranjaš trdno vero, boš želel živeti in delati tako, kakor želi Bog. Tvoje srce bo čisto, pošteno. Tvoja dela bodo v skladu z njegovimi (Božjimi) navodili, stopal boš naprej, stalno boš napredoval na ozki poti, ki vodi v večno življenje. (Matevž 7:14)

Za ponovitev:

◻ Zakaj nekateri ljudje dvomijo in kaj lahko glede tega storijo?

◻ Kaj si izvedel o znanju in ponižnosti?

◻ Kako lahko krepiš svojo vero?

◻ Zakaj je tako pomembno, da ohraniš trdno vero?

[Slika na strani 9]

Izdaje Skupnosti Stražnega stolpa so velika pomoč pri preiskovanju biblijskih tem in vprašanj

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli