Z vstajenjem do bodočega življenja

»Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegovi krvi, nimate življenja v sebi.« (Jan. 6:53)

1., 2. Kaj je rekel Jezus po Janezu 6:53, 54 in verniki katerega nauka te besede težko razumejo?

NAUK o neumrljivosti človeške duše je precej razširjen. Tisti, ki vanj verujejo, težko spoznajo, kako resnične so lahko besede Jezusa Kristusa, zapisane v Bibliji, v Janezu 6:53, 54:

² »Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.«

3. Kakšna upravičena vprašanja postavljajo verniki v nesmrtnost glede »življenja v sebi« in vstajenja?

³ Če je, kakor mnogi trdijo, človeška duša nesmrtna in živi naprej, ko njeno telo umre, zakaj bi tedaj morali jesti telo Jezusa Kristusa, »Sina človekovega«, in piti njegovo kri, da bi ‚imeli življenje v sebi‘? Zakaj bi moral biti človek obujen, da bi ponovno živel, če se duša ob smrti telesa osvobodi in naprej živi v duhovnem svetu? Vsi moramo priznati, da so to vprašanja, ki se upravičeno pojavljajo.

4. Komu med Jezusovimi poslušalci je bilo težko razumeti, kar je Jezus govoril, in kako je s tem danes?

⁴ Celo učencem Jezusa Kristusa je bilo težko razumeti, kar je rekel, ker beremo: »Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko?« (Jan. 6:61) Celo danes nekateri naši bralci težko doumejo Jezusove besede. Toda Jezus je vedel, o čem je takrat govoril, ker sam ni veroval v nesmrtnost človeške duše. Njegove lastne besede dokazujejo to dejstvo.

5. S katerimi izjavami je Jezus pokazal, da ni veroval v nesmrtnost človeške duše?

⁵ Jezus je nekoč rekel svojim učencem: »Bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v geheni.« (Mat. 10:28, NS) Pozneje, preden so ga v Getsemanskem vrtu aretirali, je rekel svojim učencem: »Žalostna je duša moja do smrti.« (Mat. 26:38; Marko 14:34) Jezus je pogosto citiral Izaijevo prerokbo in se je strinjal s tistim, kar je v njej rečeno o njem: »Dali so mu grob pri brezbožnih, a pri bogatinu je bil po mučni smrti svoji, ... ker je žrtvoval dušo svojo v smrt.« (Iza. 53:9, 12)

6. Kaj bodo po Janezu 6:53, 54 naredili nekateri z Jezusovo človeško žrtvijo pred »poslednjim dnem« in kaj se bo z njimi tega dne zgodilo?

⁶ Zato je Jezus v Janezu 6:53, 54 pokazal, da bo postal človeška žrtev, in da bodo ljudje, ki bodo jedli njegovo telo in pili njegovo kri pred »poslednjim dnem«. Ti bodo v teku časa umrli, toda za vsakogar od njih je Jezus rekel: »Jaz ga obudim poslednji dan.« Po mnenju Marte iz Betanije v Janezu 11:24, so imeli čas vstajenja mrtvih za »poslednji dan«. Marta je živela blizu Jeruzalema in tam je Jezus po pashi leta 33 n. št. govoril o nalogi, ki mu jo je dal Bog — o obujanju mrtvih. Religionisti so ga kritizirali, ker je na sabat ozdravil moža in mu rekel, naj vzame svojo posteljo in gre domov. V odgovor na to kritiko je Jezus rekel:

7., 8. a) Koga Jezus Kristus obuja iz mrtvih in zakaj zasluži čast? b) Kdo sedaj prehaja iz smrti v življenje? c) Na kakšno vrsto vstajenja bo Sin človekov poklical vse, ki so v grobovih?

⁷ »Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temveč vso sodbo je izročil Sinu. ... Kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal. Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje, in ne pride na sodbo, temveč je že prešel iz smrti v življenje.«

⁸ »Resnično, resnično vam pravim, da pride ura in je že zdaj, ko mrtvi zaslišijo glas Sinu Božjega, in kateri zaslišijo, bodo živeli. Zakaj kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. In dal mu je oblast tudi soditi, ker je Sin človečji. Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe. Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Jan. 5:21—30)

9. Katero vprašanje je v prej navedenih Jezusovih besedah posebej poudarjeno?

⁹ Iz prejšnjih besed vidimo, da je posebej poudarjeno vprašanje sodbe, ker se besede »sodba«, »sodi« in »soditi« pojavljajo skupaj sedemkrat. Prav tako tiste, ki so delali hudo, čaka »vstajenje sodbe«.

10. Komu bo med Kristusovo tisočletno vladavino izročeno sojenje človeštva in zakaj ne bo pritožb na to sojenje?

¹⁰ Zato je vprašanje vstajenja povezano s sodbo. Ker je Božji Sin iz nebes na Zemlji postal ‚Sin človekov‘, je dobil oblast, da sodi vsemu človeštvu. Bog Oče je torej postavil svojega zvestega Sina za sodnika, pomočnika. V času tisočletne vladavine Jezusa Kristusa bo sojenje vsemu človeštvu prvič izročeno Božjemu Sinu kot sodniku, pomočniku. Ker bo Božji Sin sodil popolno, na njegovo sojenje ne bo pritožb. Sojenje, ki ga bo Jehova izvedel ob koncu tisočletnega kraljestva, ne bo sledilo zaradi kakršnihkoli pritožb obnovljenega človeštva, k Jehovi kot vrhovnemu in dokončnemu Sodniku. (1. Kor. 15:24—28)

SEDAJ PREITI IZ SMRTI V ŽIVLJENJE

11. Kako je Jezus v Janezu 5:24, 25 pojasnil, zakaj so tisti, ki so v njega verovali, prešli »iz smrti v življenje«?

¹¹ Na Zemlji je Jezus Kristus deloval kot Božji govornik. Zato je vsak poslušalec, ki je veroval, kar je Božji Sin Jezus rekel, veroval to, kar je rekel Bog, Oče. Jezus je Hebrejce opozoril na koristi, ki bi jih imeli, če bi poslušali to, kar je govoril: »Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje, in ne pride na sodbo, temveč je že prešel iz smrti v življenje.« Kako se to zgodi? Jezus je to takole pojasnil: »Resnično, resnično vam pravim, da pride ura in je že zdaj, ko mrtvi zaslišijo glas Sinu Božjega, in kateri zaslišijo, bodo živeli.« (Jan. 5:24, 25) Seveda tisti, ki so bili dobesedno mrtvi v grobovih niso mogli slišati Jezusovih besed in se jih držati ob »uri«, o kateri je govoril. O katerih »mrtvih« je torej Jezus govoril?

12., 13. a) Katere »mrtve« je mislil Jezus, ko je govoril, da bi morali poslušati njegovo besedo, da bi živeli? b) Kaj je po Božji pripravi lahko pisal Pavel »mrtvim« po prestopkih in grehih soglasno z Efežanom 2:4—7?

¹² Ker je Jezus rekel, da je »ura«, da se to zgodi »sedaj«, je lahko mislil le ljudi, ki so bili takrat na zemlji, bili pa so pod smrtno obsodbo zaradi od Adama podedovanega greha in nepopolnosti. Z Božjega gledišča so vsi ljudje na splošno »mrtvi«; nimajo pravice do življenja in »plačilo«, ki jim ga izplačuje greh, je smrt. (Rim. 6:23) Toda če poslušajo in se držijo Jezusove »besede«, niso več pod Božjo smrtno obsodbo in so tako simbolično ‚prešli iz smrti v življenje‘.

¹³ Zaradi takšne Božje priprave je apostol Pavel lahko napisal »svetim« v Efezu, »vernim v Kristusu Jezusu«, naslednje: »Vas je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih. ... Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je z njo ljubil, nas je, ko smo tudi bili mrtvi po grehih, oživil s Kristusom vred (po milosti ste rešeni) in z njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu, da pokaže v prihodnjih vekih presilno bogastvo milosti svoje do nas v Kristusu Jezusu.« (Efež. 1:1; 2:1, 4—7)

14. Kje so tisti, ki so duhovno oživeli, katero skupino sestavljajo, in s kom morajo ostati v skupnosti?

¹⁴ Tisti, ki so bili osvobojeni obsodbe greha in duhovno oživljeni, da bi sedeli z Jezusom Kristusom »v nebesih«, so postali člani skupščine Kristusovega telesa. Oni so se prav tako oblikovali v razred »templja«, v katerem je Bog lahko živel s pomočjo svojega svetega duha kakor v »svetem templju«. (Efež. 1:22, 23; 2:20—22) Ker so Kristusovo telo, so »v skupnosti z Jezusom Kristusom« (NS), in morajo to skupnost tudi ohraniti. (Jan. 15:4)

15. Kakšna vprašanja nastajajo v zvezi s tem, da ima Oče »življenje v sebi«?

¹⁵ Na te ljudi se nanašajo Jezusove besede: »Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.« (Jan. 5:21) To pomeni, da ima tudi Sin moč dati drugim življenje. Jezus je povedal razlog za to, ko je rekel: »Zakaj kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.« (Jan. 5:26) Kaj v resnici pomeni, da »ima Oče življenje v sebi«? Ali to pomeni, da je on edini »živi in resnični Bog«? (1. Tes. 1:9) Ali to pomeni, da ima neodvisno ali neločljivo življenje? Ali z drugimi besedami, ali je nesmrten? An American prevod Biblije to vprašanje razume tako, ker besede iz Janeza 5:26 takole prevaja: »Zakaj kakor je Oče samoeksistenten, tako je dal tudi Sinu samoeksistenco.« V soglasju s tem pojasnjuje Farrar Fenton v The Holy Bible in Modern English, da pomeni ime Jehova »večno-živeči« in se tako v njej glasi stavek iz Izaije 42:8: »Jaz sem večno-živeči, to je ime moje.« Jehova se je imenoval »samoeksistenten«.

16. Zakaj Božji Sin ne bi bil nič posebnega, če bi izraz »življenje v sebi«, ki se nanaša nanj, pomenil samo to, da ima popolno življenje?

¹⁶ Toda v soglasju z dokazi v neposrednem sobesedilu pomeni izraz »življenje v sebi« mnogo več kakor samo njegov obstoj. Ta izraz označuje, da je nebeški Oče izvor življenja in je zato podobno očetu sposoben dati drugim življenje. Zaradi tega dejstva je On lahko dal življenje svojemu Sinu v takšni količini, da bo tudi ta sposoben dajati življenje drugim. Če bi to, da je dal Oče Sinu sposobnost, da ima »življenje v sebi« pomenilo samo to, da mu je dal popolno življenje, Sin ne bi bil nič posebnega. Zakaj ? Zato, ker je dal Bog popolno življenje tudi nebeškim angelom; in ne le njim, temveč je dal popolno življenje tudi Adamu in Evi v Edenskem vrtu. Zakaj pa je dana Božjemu Sinu sposobnost, da »ima življenje v sebi«?

17. Zakaj je Sin dobil »življenje v sebi« in kako se ujema s tem Jezusova molitev iz Janeza 17:1, 2?

¹⁷ Tako je zato, ker je Božji Sin dal svoje popolno življenje kot odkupnino za vse človeštvo. (Mat. 20:28; 1. Tim. 2:5, 6) Tako je lahko odkupil vse človeštvo iz smrti, na katero je bilo obsojeno zaradi podedovane nepopolnosti. S to mislijo je Jezus lahko v noči pashe začel svojo molitev z besedami: »Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi; kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da dá večno življenje vsem, ki si mu jih dal.« (Jan. 17:1, 2)

18. Kako prevod Janeza 5:26 po R. A. Knoxu dokazuje to dejstvo in kdaj je, bil Jezus pooblaščen, da deli življenje?

¹⁸ V delu The New Testament of Our Lord and Saviour Jesus Christ (Nova zaveza našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa) Ronald A. Knox priznava to resnico, kar je očitno iz prevoda besed iz Janeza 5:26: »Zakaj kakor ima Oče dar življenja v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima tudi on dar življenja v sebi.«a Po svoji žrtveni smrti, vstajenju in po izročitvi vrednosti popolnega človeškega življenja nebeškemu Očetu je Jezus Kristus lahko bil pooblaščen, da deli koristi žrtve tistim, ki jo potrebujejo — vsemu obsojenemu in umirajočemu človeštvu. Zato beremo v listu Rimljanom 6:23: »Kajti plačilo za greh je smrt, a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.«

19. Zakaj je Jezus Kristus upravičeno tisti, ki ga Bog uporablja za sojenje človeštva?

¹⁹ Kot človek iz mesa in krvi je Jezus, »Sin človekov«, lahko ponudil Bogu točno protivrednost tistega, kar je Adam zapravil za vse svoje potomstvo s svojim namernim grehom v Edenu. (Hebr. 2:9, 14, 15; Jan. 1:14) Ker ga Bog Jehova uporablja za dajanje življenja obsojenemu, umirajočemu človeštvu, je Jezus Kristus, »Sin človekov«, upravičeno tisti, ki ga Jehova uporablja za sojenje odkupljenega človeštva.

20. Kaj je rekel Jezus po Janezu 5:26, 27 o oblasti sojenja in kako je Pavel to potrdil v svojem govoru na Areopagu?

²⁰ V soglasju s tem dejstvom je rekel Jezus: »Tako je dal (Oče) tudi Sinu, da ima življenje v sebi. In dal mu je oblast tudi soditi, ker je Sin človečji.« (Jan. 5:26, 27) Ker je sedaj oslavljeni Jezus Kristus nekoč živel kot človek sredi pokvarjenega posvetnega sestava stvari, je lahko usmiljen in pravičen sodnik tistim, ki jih je odkupil iz smrti. To dejstvo je bilo jasno izrečeno pred najvišjim sodiščem v starih Atenah, v Grčiji, ko je stal apostol Pavel med sodniki na Areopagu in rekel: »Ker je (njim neznani Bog) določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil iz mrtvih.« (Dej. ap. 17:23, 31)

[Podčrtna opomba]

Good News Bible prevaja Janeza 5:26 takole: »Ravno tako, kakor je Oče izvor življenja, tako je tudi naredil svojega Sina, da je izvor življenja.« (izdaja 1976. American Bible Society)