»Jaz ga obudim poslednji dan«

1. Na kateri danes živeči razred ljudi se ne more uporabiti Jezusovih besed: »Jaz ga obudim poslednji dan«?

TE pozornost zbujajoče besede je izrekel Jezus in so zapisane v Janezu 6:54. Ne bi jih mogli uporabiti na živečo »veliko množico«, ki bo preživela bližajočo se »veliko stisko«. (Razod. 7:9—17) Na koga je torej mislil Jezus, ko je pred 19. stoletji izgovoril te besede?

2. Komu je Jezus govoril besede o vstajenju in kakšen hebrejski praznik, ki se ga je udeležil tudi Jezus, se je bližal?

² Biblijski stavki okrog besedila v Janezu 6:54, pokažejo, da Jezus teh besed ni govoril samo Hebrejcem kot takšnim, temveč tudi mnogim njegovim izraelskim učencem, vključno dvanajsterim apostolom. Približevalo se je leto 32 n. št., njihova pasha, »praznik Judov«. (Jan. 6:4) Med pripravami na ta praznik so Hebrejci zaklali jagnje v templju v Jeruzalemu in duhovniki so zbrali kri v posode ter jo poškropili ob vznožju oltarja. (Glej M’CIintock and Strong’s Cyclopaedia, str. 738, zv. 1, 4. odstavek, od 1—34 vrste; tudi The Temple — Its Ministry and Services As They Were at the Time of Jezus Christ, Alfreda Edersheima, 1874, str. 190, 191.) Jezus je nameraval prisostvovati temu prazniku v spomin na prvo pasho, ki je bila leta 1513 pred n. št. v Egiptu. On sam je bil dejansko protislika pasha Jagnjeta, »Božje Jagnje«. (Jan. 1:29, 36)

3. Zakaj so Judje sledili Jezusu, zatem ko je prejšnji dan naredil čudež, in kako so Jezusu to opravičevali?

³ Hebrejci, vključno njegovi učenci, so ga videli, kako je dan pred tem, ko je govoril z njimi v Kafarnavmu, naredil presenetljiv čudež. Pomnožil je pet hlebov in dve ribi, da je nahranil tisoče poslušalcev. Zato so ga rodoljubni Hebrejci hoteli postaviti za kralja, za svojega mesijanskega voditelja. Ker je bil Jezus nebeški mesijanski Kralj, je odšel od teh navideznih postavljalcev kralja. Pozneje se je pridružil svojim dvanajstim apostolom, ki so bili na ladji na Galilejskem morju, hodeč po vodi. (Jan. 6:14—21) Toda Judov se ni moglo tako zlahka preprečiti v njihovem namenu, da sledijo zemeljskemu, človeškemu mesiji. Tako so ga sledili z mislijo na čudež, ki ga je naredil dan pred tem. Želeli so si mesijanskega kralja, ki bi jih lahko oskrboval s telesno hrano in Jezus je pokazal, da je to sposoben storiti. Da bi to opravičili, so Jezusa spomnili, da je Bog v puščavi na Sinajskem polotoku dajal njihovim prednikom »kruh z neba«, ki so ga uživali v obliki čudežne mane. (Jan. 6:22—31)

4. Kako je Jezus pojasnil, kakšen kruh je Mojzes dal njihovim prednikom »iz nebes«?

⁴ V odgovor na to jim je Jezus rekel, da Mojzes ni dajal njihovim prednikom iz nebes pravega kruha. »Kruh Božji,« je rekel, »je namreč ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu.« (Jan. 6:32, 33)

5. Kaj so zatem Judje vprašali Jezusa in kaj jim je pojasnil glede poti, po kateri dosežejo večno življenje?

⁵ Na to so Judje odgovorili: »Gospod, daj nam vsekdar tega kruha.« Jezus je sebe primerjal s kruhom in rekel: »Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen. ... Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.« (Jan. 6:34—40)

6. Zakaj je tistim zagotovljeno vstajenje, ki v teku sedanjega sestava stvari pridejo k Jezusu in verujejo, da je on Mesija?

⁶ Zato imajo tisti ljudje, ki pridejo v tem sestavu stvari k Jezusu in verujejo, da je On Mesija, upanje na večno življenje. Zakaj? Ker jih bo Jezus Kristus obudil iz mrtvih poslednji dan. To jim zagotavlja vstajenje. Tukaj bi morali upoštevati, da Jezus v tem pogovoru ni rekel, da mora biti nekdo najprej obujen iz mrtvih in šele nato priti k njemu v veri in se hraniti z njim, da bi dobil večno življenje. Povsem jasno je, da Jezus ni govoril o tistih, ki so že bili mrtvi v grobovih kot na primer Abraham, Izak, Jakob, Mojzes, David in Janez Krstnik. Jezus je takrat govoril živim Judom, vključno svojim mnogim učencem, ki so bili pod Mojzesovo zavezo postave.

7. Kaj je Jezus rekel v odgovoru na godrnjanje Judov o nekom, ki se čuti pritegnjenega k njemu in ki ima večno življenje?

⁷ Hebrejski poslušalci so pričeli godrnjati glede Jezusovega porekla. Iz Jezusovega komentarja bi morali spoznati posebno tiste, katerim je bil namenjen njegov govor. »Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj. Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan. Pisano je v prerokih: ‚In vsi bodo učeni od Boga (Jehove).‘ Vsak, ki je slišal Očeta (učitelja) in se je naučil, prihaja k meni. ... Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.« (Jan. 6:41—47)

8. Katero prerokbo je citiral Jezus in kakšno priložnost je ponudil hebrejskim poslušalcem?

⁸ Jezus je citiral prerokbo iz Izaije 54:13, namenjeno Božji »ženi«, nebeškemu Sionu, in se glasi: »In vsi otroci tvoji bodo učenci Jehovini in obilen mir bode otrokom tvojim.« To so duhovni sinovi Boga Jehove. To so tisti, ki jih On priteguje k Jezusu po njihovem pričujočem verovanju v njega. To so tisti, za katere je Jezus rekel, da bodo vstopili v večno življenje, tako da jih bo obudil poslednji dan. Živeli bodo večno v Jehovini nebeški duhovni organizaciji. Jezus je torej svojim hebrejskim poslušalcem vključno tudi svojim učencem, ponudil priložnost, da postanejo sinovi Božje »žene«, nebeškega Siona.

»MOJE MESO ZA ŽIVLJENJE SVETA«

9.–11. a) Kakšno vprašanje nastane s tem, kar je Jezus rekel, da je »kruh«, ki ga je on dal, njegovo ‚telo‘ in da ga je dal »za življenje sveta«? b) Kako odgovarja Pavel na to vprašanje v 1. Korinčanom 10:2—11?

⁹ Zatem ko je Jezus večkrat ponovil, da je »kruh življenja«, je rekel: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo (med vami, mojimi poslušalci) je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jan. 6:51, Ekumenska izdaja)

¹⁰ Jezus je bil torej resnična, življenjedajajoča mana iz nebes. Ta simbolični kruh je bilo njegovo telo, je rekel. To telo bo dal ‚za življenje sveta‘, je rekel. Je mislil Jezus, ko je dodal te besede, da so Hebrejci v Mojzesovih dneh, ki so jedli mano v puščavi, ponazarjali »svet«, ljudi v času tisočletne vladavine Kristusa in njegove oslavljene skupščine?

¹¹ Pavel odgovarja: »Vsi (so bili) v Mojzesa krščeni v oblaku in morju, in so vsi jedli isto duhovno jed (mano) in vsi pili isto duhovno pijačo; pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala, a ta skala je bila Kristus. ... To pa so postali zgledi za nas, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli. ... To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam (duhovno rojenim kristjanom), na katere so prišli konci vekov (konec sestava stvari, NS).« (1. Kor. 10:2—11; 2. Moj. 16:1—35; 4. Moj. 11:1—9)

12. Kako se situacija duhovnega Izraela v tem sestavu stvari razlikuje od tiste, v kateri bodo ljudje v teku tisočletja?

¹² Zato Izraelci iz Sinajske puščave pod Mojzesom ponazarjajo duhovne Izraelce v času tega sestava stvari. V duhovnem smislu je ta sestav smrten. Sedaj je čas, ko se duhovni Izraelci hranijo z nebeško mano v protisliki, z žrtvovanim Jezusom Kristusom. Med tisočletno Kristusovo vladavino obujeni ljudje ne bodo v pustinji, podobni Sinajski puščavi. Takrat se bo obnavljal zemeljski raj. Jehova takrat ne bo ‚pritegoval‘ ljudi k Jezusu, kakor on kot učitelj sedaj dela z duhovnimi Izraelci. (Jan. 6:44) Namesto tega postavlja suvereni Gospod Jehova svojega Sina Jezusa Kristusa za Kralja človeštvu in ta Kralj bo poklical mrtve iz grobov.

13. Kakšno je moralo biti to »meso«, da bi moglo biti protislika mane iz starega časa?

¹³ Pšenični kruh je jestvina brez krvi, kakor je bila mana v davnem času. Jezus je rekel, da je »kruh življenja«, v protisliki mana, njegovo telo, darovano za »življenje sveta«. Za primerjavo z mano iz starega časa se mora izraz »meso« tukaj razumeti kot telo, iz katerega je odtekla kri. Tisto, kar je Jehova dal piti Izraelcem v puščavi, je bila voda, ne kri.

14. Kako so Jezusovi poslušalci razumeli, ko je govoril o ‚mesu‘, da je moralo biti brez krvi, čeprav človeško?

¹⁴ Hebrejski poslušalci so razumeli Jezusa tako, ker so med pričkanjem o tem, kaj je mislil, rekli: »Kako (na kakšen način) nam more ta dati svoje meso jesti?« (Jan. 6:52) Poznali so Božji zakon v zvezi s krvjo. Po potopu v Noetovih dneh, ko je dal Bog ljudem razen zelenjave v hrano tudi meso, jim ni dovolil za ohranitev življenja uživati živalskega mesa s krvjo vred. Za pitje jim je dal vodo in v jed živalsko meso, iz katerega je kri odtekla. Kri je zadržal zase, ker je Darovalec življenja vsem stvarjenjem iz mesa in krvi. (1. Moj. 9:1—4) Po Mojzesovem zakonu, danemu izraelskemu narodu, je bil tisti, ki je prekršil Božji zakon v zvezi z živalsko krvjo, kaznovan s smrtjo. (3. Moj. 17:10—12; 5. Moj. 12:16, 22—27) Izraelcem, ki so poslušali Jezusa, je bilo odvratno, da bi jedli človeško telo, četudi bi bilo brez krvi. Niso hoteli postati kanibali. (2. Kralj. 6:26—31)a

15., 16. a) Kako naj bi se jedlo Jezusovo meso? b) Kako je to Jezus po Janezu 6:53—59 še bolj poudaril?

¹⁵ Jezus je želel, da bi njegovi hebrejski poslušalci razumeli, da bodo jedli njegovo meso v prenesenem smislu! Da bi to še močneje poudaril, je dalje rekel nekaj, kar bi bilo še bolj sporno, če bi vzeli dobesedno. Takole beremo:

¹⁶ »Jezus jim pa reče: ‚Resnično, resnično vam pravim (vam, mojim hebrejskim poslušalcem): Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor (med mojimi poslušalci) je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan. Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti (med mojimi poslušalci), ki mene je, živel zaradi mene. Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so očetje vaši jedli (mano v puščavi) in so pomrli; kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.‘ To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu.« (Jan. 6:53—59)

17. a) Kakšen vtis so naredile te Jezusove besede v židovski sinagogi celo na mnoge izmed njegovih učencev? b) Komu so zato bile pretežno namenjene Jezusove besede po Janezu 6:53 in kaj so oni postali?

¹⁷ Tukaj uporabljen izraz »v shodnici« se v originalnem grškem besedilu dobesedno glasi »v sinagogi«. Isti izraz je uporabil Jezus v Janezu 18:20, ko je rekel: »V shodnici (sinagogi) in templju, kjer se vsi Judje shajajo.« Jezus se je torej obrnil k hebrejskim poslušalcem, ki so bili pod Mojzesovo zavezo. Med njimi je bilo mnogo Jezusovih učencev. Lahko si zamislimo, kakšen vtis so naredile Jezusove besede, ko je govoril, da se ne bo uživalo samo njegovega mesa, temveč tudi njegovo kri. »Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: ‚Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?‘« (Jan. 6:60) To pokaže, da niso bili vsi nad tem ogorčeni. Poleg tistih, ki so bili šokirani, so bili še drugi »učenci« in dvanajsteri apostoli. (Jan. 6:61—66) Jezusove besede iz Janeza 6:53 so bile torej namenjene pretežno njegovim učencem, zajemale pa so tudi tiste, ki bodo postali učenci pred ‚poslednjim dnem‘. Ti so postali duhovni Hebrejci, duhovni Izraelci. (Rim. 2:28, 29)

18., 19. a) Komu je pripadala kri žrtvovane živali in kaj zato pomeni uživanje Jezusove krvi in mesa? b) Kako je Jezus opozoril na takšno jed zaradi veze poganskega stotnika in nekega Hebrejca, ki je komentiral Jezusove besedi pri večerji?

¹⁸ Hebrejci pod Mojzesovo zavezo so vedeli, da kri in maščoba darovane žrtve pripadajo Jehovi. (3. Moj. 3:16) Ko je šel Jezus v nebo in se pojavil v Jehovini prisotnosti, je ponudil Jehovi svojo »kri« ali njeno vrednost kot odkupnino. (Hebr. 9:12—14; Jan. 6:61, 62) Ker je kri pripadala Jehovi, bi pomenilo piti kri in jesti Jezusovo telo kakor jesti z Jehovo. Bog bi torej delil kri svojega Jagnjeta, Jezusa Kristusa z njegovimi učenci. Jezus je govoril o takšnem uživanju hrane z Jehovo kot večjim Abrahamom, ko je napovedal, da bodo mnogi poganski verniki (kakor stotnik, ki je veroval), prišli iz vseh krajev Zemlje in »sedli z Abrahamom (Jehovo) in Izakom (Jezusom Kristusom) in Jakobom (z duhovno rojeno krščansko skupščino) v nebeškem kraljestvu«. (Mat. 8:5—12)

¹⁹ Ko je nekoč govoril Jezus o večerji kot nagradi za tiste, ki so nanjo povabljeni, je pojasnil, zakaj je ona nagrada: »Povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.« To je navedlo ljudi, da so razmišljali o prednosti, ki jo ima človek, ki je z Bogom Jehovo, ker beremo: »Ko je to slišal nekdo izmed teh, ki so sedeli z njim za mizo, mu reče: Blagor mu, kdor bo jedel kruh v kraljestvu Božjem.« (Luk. 14:12—15) Na ta vzklik je Jezus odgovoril s priliko o ‚veliki večerji‘, ki jo je priredil neki gostitelj. S to primerjavo je Jezus pokazal, da ne bodo imeli vsi sreče, jesti z Bogom v Kraljestvu. (Luk. 14:16—24)

‚ŽIVLJENJE V SEBI‘

20. V koliki meri imajo tisti, ki jedo Kristusovo telo in pijejo njegovo kri, »življenje v sebi« in kje in kdaj bodo uporabili to sposobnost?

²⁰ V Janezu 6:53 je rekel Jezus: »Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.« Ker se tukaj pojavlja podoben izraz kakor v Janezu 5:26, se po An American prevodu Biblije Janez 6:53 takole glasi: »Pravim vam, če ne jeste telo Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, ne boste imeli samoeksistenčnega življenja.« Zato je Jezus tukaj mislil na »življenje« s posebno lastnostjo, ko je rekel: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.« (Jan. 6:54) To večno življenje bodo uživali tisti, ki ga bodo dobili, toda ne na Zemlji, temveč v nebeškem kraljestvu z Jezusom Kristusom. V takšno življenje vstopijo, ko jih Jezus Kristus ‚poslednji dan‘ obudi. Ker imajo ti, ki so z Jezusom Kristusom na nebu, »v sebi življenje«, bodo sposobni drugim posredovati koristi od Kristusove človeške žrtve. To bodo storili, ko bodo odkupljeni ljudje poklicani iz svojih grobov »poslednji dan«. (Jan. 5:28, 29)

21., 22. a) V kakšnem pogledu sta bila Jezusovo meso in kri »prava« jed za udeležence? b) V kakšnem odnosu z njim so ti udeleženci in kako so od njega odvisni?

²¹ Ko razmišljamo o »večnem življenju«, ki se dobi na nebu, razumemo, zakaj je rekel Jezus: »Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača.« (Jan. 6:55) Zatem je Jezus pokazal na poseben odnos, v katerega bodo prišli njegovi poslušni učenci: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni (v skupnosti z menoj) in jaz v njem (v skupnosti z njim). Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene je, živel zaradi mene.« (Jan. 6:56, 57) Jezus je torej govoril, da bo ostal povezan z njimi in oni z njim. Pozneje se je Jezus podobno izrazil s primerom:

²² »Ostanite v meni (povezani z menoj), in jaz v vas (povezan z vami). Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni (če niste povezani z menoj). Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostaja v meni (povezan z menoj) in jaz v njem (povezan z njim), ta rodi veliko sadu: zakaj brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jan. 15:4, 5)

23. Zakaj je Juda Iškariot zgrešil priložnost dobiti »življenje v sebi«?

²³ Čeprav je bil Juda Iškariot z Jezusom Kristusom več kot eno leto, ni ostal povezan z njim, svojim Učiteljem. Ni pristopil, da bi se hranil z Jezusovim žrtvovanim telesom in pil njegovo kri, od binkošti leta 33 n. št. naprej. Zgrešil je priložnost dobiti »življenje v sebi«. (Jan. 6:66—71)

24. a) V kakšnem smislu je bil Jezus »kruh«, ki je prišel iz nebes? b) Kako je Jezus živel zaradi Očeta in kako živijo tisti, ki se hranijo z njim, zaradi njega?

²⁴ Jezus je spomnil Judo in ostale hebrejske poslušalce na tem zboru v Kafarnavmu, da so njihovi predniki v puščavi jedli mano, da bi si ohranili življenje. V zaključku svojega govora je rekel: »Ta je kruh, ki je prišel iz nebes ... kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.« (Jan. 6:58) Jezus je bil v nebesih Božja »beseda«, toda v od Boga določenem času je »postal meso«. (Jan. 1:14) Na ta način je bil popolni meseni Božji Sin ‚živi kruh, ki je prišel iz nebes‘, mana v protisliki. Njegovo telo, ki je služilo kot simbolična mana duhovnim Izraelcemb, je prav tako darovano za »življenje sveta«. (Jan. 6:51) Danes Jezus Kristus spet živi v nebesih kot nesmrten, ker ga je njegov »živi Oče« obudil iz mrtvih v duhovno življenje. Učenec, ki se hrani z mano v protisliki (s Kristusovim mesom) preden pride ‚poslednji dan‘, bo živel, kakor je rekel Jezus »zaradi mene«, ker ga bo živi Jezus obudil »poslednji dan«. (Jan. 6:54, 57, 58)

25. a) Se bodo tisti, ki se hranijo s Kristusovo žrtvijo na Zemlji, v nebesih še dalje z njo hranili? b) V kakšni sveti službi bodo služili in kakšne koristi bo imelo od tega človeštvo?

²⁵ V nebesih, ko bodo imeli »življenje v sebi«, obujenim duhovnim Izraelcem ne bo potrebno še naprej uživati Jezusovo meso in kri. (Jan. 6:53) Imeli bodo prednost služiti kot »duhovniki Boga in Kristusa« in bodo tako sposobni prenesti na človeštvo trajne koristi Kristusove odkupne žrtve. (Razod. 20:6) Ker imajo v nebesih večno življenje, ne bodo potrebovali naslednikov za duhovniško službo. Kakor veliki duhovnik Jezus Kristus bodo sposobni služiti kot podduhovniki neprekinjeno vseh tisoč let. Tako bodo sodelovali s Kristusom pri obnavljanju, da človeštvo doseže popolnost na Zemlji.

BOŽJE PRIPRAVE ZA POPOLNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE

26. Kdaj se je pričela oblikovati »velika množica« in kaj čutijo njeni člani do krvi Jagnjeta, Jezusa Kristusa?

²⁶ Kot vemo, se je sredi štiridesetih let dvajsetega stoletja pričela zbirati »velika množica« Kristusovih ‚drugih ovc‘. (Razod. 7:9, 10; Jan. 10:16) Tudi ti bodo imeli korist od duhovništva v teku tisočletja. Apostol Janez, ki je imel apokaliptično vizijo o »veliki množici«, je videl, da tudi oni cenijo prelito kri Jagnjeta, Jezusa Kristusa. Cenijo jo kot sredstvo očiščevanja, ker je bilo Janezu rečeno: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« (Razod. 7:14) Vedo, da ne morejo služiti Bogu sprejemljivo v njegovem svetem templju, če obdržijo neočiščena oblačila. (Primerjaj Zaharija 3:3—10.)

27. Kakšno službo potrebuje »velika množica« v teku tisočletja, čeprav ne bo potrebovala vstajenja?

²⁷ »Velika množica« ne pripisuje Bogu in Jagnjetu, Jezusu Kristusu, vstajenja iz grobov, temveč »rešitev« iz »velike stiske«. Oni bodo preživeli to »stisko«. Zato ne potrebujejo ‚vstajenja poslednji dan‘ kakor tisti, o katerih se govori v Janezu 6:54. Vendar pa tudi oni potrebujejo služenje velikega duhovnika Jezusa Kristusa ter njegovih 144 000 podduhovnikov v teku tisočletja.

28. Katera »ura« se bliža glede na mrtvo odkupljeno človeštvo in kakšno priliko bo imelo?

²⁸ Približuje se čudovita »ura«, »ura«, ko bo Jezus Kristus kot Jehovin sodnik-pomočnik, poklical ‚vse, ki so v grobovih‘, da pridejo ven kot takšni, ki jih je odkupil. Vsi bodo postali zemeljski podložniki njegovega nebeškega kraljestva, pa če jim bo všeč ali ne. Vsem bo dana priložnost, doseči popolno človeško življenje na rajski Zemlji. (Jan. 5:28, 29)

29. Kaj bodo »velika množica« in obujeno človeštvo tedaj jedli in pili in kakšno izjemno priložnost bo imela »velika množica«?

²⁹ Kaj pa bodo takrat pili Kristusovi podložniki? In kaj bodo jedli? Razodetje, ki je bilo dano Janezu, pokaže, da bo od prestola Boga Jehove in Jagnjeta, Jezusa Kristusa, tekla »reka vode življenja«. Na njenih bregovih bodo stala »drevesa življenja«, ki bodo vsak mesec rodila sadove. Njihovo listje bo služilo za ozdravljanje narodov. Od teh Božjih priprav bodo pili in jedli »velika množica« in iz mrtvih obujeni. (Razod. 22:1—3) Tisti, ki bodo cenili in poslušali, bodo svoje vstajenje spremenili v »vstajenje življenja«, tako da bodo imeli polno korist od ljubeče dobrote Boga Jehove, ki jo je izkazal po Jezusu Kristusu. Člani »velike množice« Kristusovih ‚drugih ovc‘, ki ne bodo potrebovali vstajenja, bodo imeli priložnost živeti, ne da bi kdajkoli umrli in se vrnili v prah zemlje.

[Podčrtni opombi]