Teologi se spotikajo ob Božje ime

KAKO se lahko duhovniki in teologi spotikajo ob Božje ime? Izgleda, da je prva značilna zmota v nauku rezultat tega, da je bilo Božje ime črtano v Bibliji. Kakor je bilo pokazano v prejšnjem članku, so pričeli »nekako v začetku drugega stoletja« Božje ime v »Novi Zavezi« nadomeščati z označbo »Gospod« ali »Bog«. Tako je nastal problem identifikacije: katerega gospoda se je mislilo?

V »Novi Zavezi« so v zvezi s Sinom citati iz Hebrejskih spisov, ki govore o Jehovi. (Iza. 40:3 — Mat. 3:3, Jan. 1:23; Joel 2:32 — Rim. 10:13; Ps. 45:6, 7 — Hebr. 1:8, 9) To je razumljivo, ker je bil Jezus najvišji Zastopnik Očeta. Dejansko je bilo podobno nekoč rečeno celo o angelu, kot da je Jehova, ker je ob tisti priliki zastopal Jehovo. (1. Moj. 18:1—33) Kaj pa je vodilo k odstranjenju Božjega imena?

V Journal of Biblical Literature je rečeno:

»Na mnogih mestih, kjer je jasen razloček med osebo Boga in osebo Kristusa, je moralo odstranjenje Tetragramatona povzročiti veliko nejasnost. ... Ko je v citatih s spremembo pri Božjem imenu naenkrat nastala zmeda, se je razširila tudi na druge dele Nove Zaveze, kjer sploh ni bilo citatov.«

Očitno se spoznava, da je to prispevalo k razvoju nauka o trojici, kjer je v članku dalje rečeno:

»Ali so zaradi teh sprememb sestave teksta nastali kasneje v cerkvi kristologijski spori (o Kristusovi naravi) in so bila mesta v NZ, ki so imela vlogo pri teh sporih, identična s tistimi, ki v času NZ sploh niso ustvarjala nobenega problema? ... Ali temeljijo (sedanje kristologijske) razprave na besedilu NZ, kakršno je bilo v prvem stoletju, ali na spremenjenem tekstu, ki predstavlja neko dobo zgodovine cerkve, ko je bila razlika med Bogom in Kristusom v besedilu zabrisana in je utonila v razumu cerkvenih članov?«

Tako je odstranjenje Božjega imena iz »Nove Zaveze« pozneje lahko dodalo k sprejemu nauka o trojici, ki se ga na osnovi originalnega besedila Biblije sploh ne da zastopati.

Drugi kamen spotike teologov je povezan z izgovorjavo Božjega imena. V hebrejščini je pisan s soglasniki, ki so se običajno prevajali z JHVH. Med izraelskim ljudstvom starega časa je bila izgovarjava znana po ustnih izročilih iz zgodnjega časa, očitno pa se je po letu 70 n. št. točna izgovarjava pozabila. Ko so pozneje židovski pisci te štiri soglasnike opremili z ločili kot pomoč pri branju, so uporabljali znake za Adonai (Gospod) in Elohim (Bog), kar je vodilo k obliki »Jehova«.

Mnogi hebrejski učenjaki dajejo prednost izgovarjavi »Jahve«. Toda danes pravzaprav nihče ne more z gotovostjo reči, kako je to ime izgovarjal na primer Mojzes.

V delu Vetus Testamentum (okt. 1962) je pojasnil dr. E. C. B. Maclaurin: »Ponovno moramo poudariti, da ni prepričljivejših starejših dokazov, da se je ime vedno izgovarjalo Jahve, temveč mnogi starejši dokazi kažejo na Hu, Jah, Jo-, Jau-, -jah in morda -jo.« Dr. M. Reisel piše v delu The Mysterious Name of Y. H. W. H., da je »morala biti vokalizacija Tetragramatona prvotno JeHuaH ali JaHuaH«. Canon D. D. Williams (Cambridge) zastopa gledišče, da »pokažejo napotki, da, celo dokazujejo, da Jahve ni bila pravilna izgovarjava Tetragramatona. ... Ime samo se je verjetno glasilo JAHÔH«. (Časopis za znanost Stare zaveze, zv. 54.)

V večini jezikov imajo tekočo pisavo in izgovarjavo Božjega imena, ki pa je od jezika do jezika drugačna. V Italiji se glasi ime Geova, v fidži Jiova in na Danskem Jehova. Zakaj bi se moralo vztrajati, da bi danes vsi ljudje sprejeli starohebrejsko izgovorjavo, o kateri si niso edini niti izvedenci? Zato pravi prof. Gustav Oehler (Tübingen) v knjigi, zatem ko obravnava različne načine izgovorjave:

»Odslej se poslužujem besede Jehova zato, ker je to ime v našem besednem zakladu udomačeno in iz njega ne bo pregnano, kot n. pr. ni mogoče uvesti pravilnejšo izgovorjavo za Jarden, namesto Jordan.«

To je razumno stališče, ki dovoljuje povsod znano izgovarjavo, s katero je Stvarnik in Bog, ki nas spodbuja k uporabi svojega imena, še vedno jasno identificiran. (Iza. 42:8; Rim. 10:13) Mnogi teologi so namesto tega raje izbrali način, da glede tehničnih posameznosti ravnajo dlakocepsko in se Božjega imena raje povsem izogibajo.