»Jehova« ali »Jahve«?

»KRIŽANEC«, »hibrid«, »popačenka«. Kaj bi strokovnjake za biblično hebrejščino navedlo k tako močnim besedam? Vprašljivo je, ali je »Jehova« pravilna izgovarjava Božjega imena. O tem se že več kot sto let iskri od prerekanj. Večina strokovnjakov se po vsem videzu nagiba k dvozložnemu »Jahve«. Toda ali je izgovarjava »Jehova« res takšna »popačenka«?

Izvor spora

Po pripovedovanju Biblije je Bog človeštvu razodel svoje ime. (2. Mojzesova 3:15, NW) Pričanja v Svetem pismu kažejo, da so Božji staroveški služabniki to ime uporabljali brez zadržkov. (1. Mojzesova 12:8; Ruta 2:4; oboje NW) Poznali so ga tudi drugi narodi. (Jozue 2:9, NW) Tako je bilo še zlasti potem, ko so Judje po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva prišli v stik z različnimi narodi. (Psalm 96:2–10; Izaija 12:4; Malahija 1:11, vse v NW) V The Interpreter’s Dictionary of the Bible piše: »Veliko je dokazov za to, da je bilo k veri Judov v obdobju po izgnanstvu pritegnjenih veliko tujcev.« Toda do prvega stoletja n. š. se je o Božjem imenu razvilo praznoverje. Judovski narod ga je naposled nehal javno uporabljati, nekateri pa so ga celo prepovedali nasploh izgovarjati. Pravilna izgovarjava se je tako izgubila – ali pa ne?

Kaj imena vsebujejo?

Božje ime je v hebrejščini zapisano z יהוה. Tem štirim črkam, ki se jih bere z desne proti levi, večinoma pravijo tetragram. Številna v Bibliji omenjena imena ljudi in krajev vsebujejo skrajšano obliko Božjega imena. Ali bi nam morebiti ta lastna imena lahko priskrbela kakšna vodila o tem, kako so izgovarjali Božje ime?

George Buchanan, častno upokojeni profesor na Wesleyjevi teološki fakulteti v Washingtonu D. C. (ZDA), odgovarja pritrdilno. Takole pojasnjuje: »V starih časih so starši svoje otroke pogosto poimenovali po svojih božanstvih. To je pomenilo, da so otrokovo ime izgovorili skupaj z imenom tega božanstva. V imena ljudi so tako vstavljali tetragram in vedno so ga izgovorili s samoglasnikom na sredini.«

Razmislite o nekaterih zgledih lastnih imen, ki so zapisana v Bibliji in vsebujejo skrajšano obliko Božjega imena. Jonatan, ki je v hebrejski Bibliji zapisano kot Yohnatán oziroma Yehohnatán, pomeni »Jaho oziroma Jahova je dal«, pravi profesor Buchanan. Ime preroka Elija v hebrejščini je ’Eliyáh oziroma ’Eliyáhu. Po besedah profesorja Buchanana to ime pomeni: »Moj Bog je Jahu oziroma Jahu-va.« Podobno se ime Jehozafat (Jozafat) v hebrejščini glasi Yehoh-šapát, in pomeni »Jaho je sodil«.

Izgovarjava tetragrama z dvozložnim »Jahve« samoglasnik o izločuje iz Božjega imena. V mnogih biblijskih imenih, ki vsebujejo Božje ime, pa se ta sredinski samoglasnik pojavlja tako v izvirnih kot tudi skrajšanih oblikah, denimo kot sta Jehonatan in Jonatan. Profesor Buchanan zato o Božjem imenu pravi: »Samoglasnika u oziroma o niso v nobenem primeru izpustili. Besedo so včasih skrajšali kot ,Ja‘, toda nikoli kot ,Ja-ve‘. [. . .] Kadar so tetragram izgovorili z enim zlogom, so rekli ,Jah‘ oziroma ,Jo‘. Kadar so ga izgovorili s tremi zlogi, so rekli ,Jahova‘ ali ,Jahuva‘. Če pa so ga kdaj skrajšali v dva zloga, bi se glasila ,Jaho‘.« (Biblical Archaeology Review)

To pojasnilo nam pomaga razumeti izjavo hebraista Geseniusa iz 19. stoletja, ki jo je zapisal v svojem Hebrew and Chaldee Lexicon to the Old Testament Scriptures: »Tisti, ki menijo, da je bila dejanska izgovarjava [Božjega imena] יְהוָֹה [Je-ho-va], niso povsem brez podlage, na kateri lahko zagovarjajo svoje mnenje. Tako se namreč lahko bolj zadovoljivo razloži okrajšavi [Je-ho] in [Jo], s katerima se začenja veliko lastnih imen.«

Kljub temu pa Everett Fox v uvodu svojega nedavnega prevoda The Five Books of Moses pravi: »Tako pretekli kot sedanji poskusi, da bi odkrili ,pravilno‘ izgovarjavo [Božjega] hebrejskega imena, so bili neuspešni; niti kdaj pa kdaj slišanega ,Jehova‘ niti običajnega strokovnega ,Jahve‘ se ne da dokončno dokazati.«

Razprave strokovnjakov se bodo nedvomno še nadaljevale. Judje so ime pravega Boga nehali izgovarjati, preden so masoreti razvili sistem samoglasniškega pikčenja. Končnoveljavne poti, po kateri bi dokazali, kateri samoglasniki so spremljali soglasnike YHWH (יהוה), torej ni. Vendar pa sama imena biblijskih oseb – katerih pravilna izgovarjava se ni nikoli izgubila – dajejo otipljivo vodilo za to, kako so nekoč izgovarjali Božje ime. Zaradi tega se kar nekaj strokovnjakov strinja, da izgovarjava »Jehova« navsezadnje ni takšna »popačenka«.

[Slike na strani 31]

»Jehova« je bila in je še najbolj razširjena izgovarjava Božjega imena