Sedaj je pravi čas izreči dobrodošlico Suverenu
1., 2. Pred koga je bil pripeljan oslavljeni »Sin človekov« in kaj je dobil, kakor prikazuje Daniel v sedmem poglavju?
VESOLJNI Suveren je »Predvečni«, Jehova. K njemu je prišel oslavljeni »Sin človekov« leta 1914 n. št. po delež na »kraljestvu sveta«.
2 Prerok Daniel je to napovedal takole: »Z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.« (Dan. 7:13, 14)
3. Kdo je prav tako pripeljan v to večno kraljestvo po Danielu 7:27?
3 To kraljestvo je sprejelo vase kasneje, v tem »času konca«, 144 000 duhovno rojenih Kristusovih učencev, kakor je bilo prerokovano v Danielu 7:27: »Kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom se bo dala ljudstvu svetnikov Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila ter ga poslušala.« (Dan. 12:4; Razod. 14:1—3; 20:4, 6)
4. Kateri nebeški vladavini je podložna današnja »velika množica«?
4 Ker je Predvečni vzel svojega maziljenega Sina Jezusa s seboj v »kraljestvo sveta«, je to postalo »kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega« (Razod. 11:15) Tako so vsi ljudje postali zemeljski, človeški podložniki vesoljnega suverena Jehove in Njegovega Kristusa. Ti zemeljski podložniki sedaj vključujejo »veliko množico«, ki nam je predstavljena v viziji iz Razodetja 7:9—17. To vizijo so prvič razumeli leta 1935 n. št.
5. H kakšnemu pričakovanju je Jezus spodbujal svoje učence triinšestdeset let po binkoštih leta 33. n. št. v soglasju z Raz. 3:21?
5 »Velika množica« danes dobro razume, da »kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega« vključuje dve glavni osebi, Gospoda Jehovo in njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Tudi vedo, da ta posebna vladavina, katere podložniki so, nima svojega začetka ob binkoštih leta 33 n. št., temveč leta 1914 n. št. »Velika množica« torej opaža, da je Jezus Kristus triinšestdeset let po binkoštih še vedno spodbujal svoje duhovno rojene učence, naj čakajo na to kraljestvo, rekoč: »Njemu, kdor premaga, dam sedeti z menoj na prestolu svojem, kakor sem tudi jaz premagal in sedel z Očetom svojim na prestol njegov.« (Razod. 3:21) Vendar so podedovali prihajajoče nebeško kraljestvo kot »dediči Božji in sodediči Kristusovi« (Rim. 8:17) Jezus Kristus je glavni Božji dedič, njegovi učenci pa so drugorazredni dediči. (Hebr. 1:1, 2)
6. Ali so po 2. Petrovem 1:10, 11 duhovno rojeni učenci že bili v tem Kraljestvu ali so šele morali priti v njega?
6 Kraljestvo, čigar »dediči s Kristusom« so bili ti duhovno rojeni učenci na Zemlji, ni bilo nekaj, v čemer so se nahajali od izlitja svetega duha ob binkoštih 33 n. št. Zato je apostol Peter dal svojim krščanskim bratom v pismu, ki ga je pisal okoli leta 64. n. št. ali trideset let po binkoštih, naslednji opomin: »Kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar. Tako namreč vam bo dan zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa.« (2. Petr. 1:10, 11)
7. Kaj jim bo omogočilo »vstop v Kraljestvo« in kateri prehodni odnos do Jezusa Kristusa bo prekinjen?
7 V od Boga določenem času bodo 144 000 Kristusovi sodediči pripravljeni vstopiti v nebeško kraljestvo po deležu na »prvem vstajenju«. Tedaj ne bodo več duhovno rojeni podložniki »Sinu (Božje) ljubezni« na Zemlji. Ta prehodni odnos z oslavljenim Jezusom Kristusom bo za vedno prenehal veljati. Oni bodo njegovi nebeški, nesmrtni, netrohljivi sokralji. (2. Tim. 2:11, 12; Razod. 20:4, 6) To pomeni, da bo njihovo prehodno stanje podložnosti, v katerem so bili od binkošti leta 33 n. št., vse dokler so bili na Zemlji, za vedno prenehalo. (Kol. 1:13) Ker so živeli čisto in zvesto na Zemlji, podedujejo »kraljestvo Kristusa in Boga« (Efež. 5:5)
8. Ali se je Kristusova tisočletna vladavina pričela leta 1914 in kaj glede na to kaže napovedani »znak«?
8 Tisočletna vladavina Jezusa Kristusa z njegovimi 144 000 sodediči se ni pričela leta 1914, ob vzpostavitvi »kraljestva sveta Gospoda našega in Kristusa njegovega«. Takrat se je pričela za Jezusa Kristusa njegova službena, kraljevska »prisotnost« ali parousia, o kateri so ga njegovi apostoli vprašali po Matevžu 24:3. Njegova »prisotnost« v kraljevski moči se ni začela, ko ga je Bog uporabil za izlitje svetega duha ob binkoštih leta 33 n. št. (2. Tes. 2:2) Od leta 1914 — ko so se končali časi narodov, je postal »znak« viden kot dokaz, da je Božji Sin nevidno prisoten v kraljevski moči, v »kraljestvu sveta«.
9. Kaj bi morali učenci vedeti, da se približuje, ko vidijo ta »znak«, in zakaj niso malodušni?
9 To Kraljestvo je določeno za uničenje sedanjega hudobnega sestava stvari. V Jezusovi prerokbi so poudarjene stvari, ki sestavljajo usodni »znak«. Sklicujoč se na čas, ko bo Kraljestvo izvršilo to uničevalsko delo, je rekel Jezus apostolom: »Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu Kraljestvo Božje.« (Luk. 21:31) Z izvršitvijo dodeljene naloge, bo to Kraljestvo zveste Kristusove učence na Zemlji osvobodilo zatiranja poganskih narodov. To pojasnjuje, zakaj je rekel Jezus svojim učencem: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Luk. 21:28)
10. Kdaj nastopi »rešitev« duhovno rojenega preostanka in kaj vključuje?
10 Preostanek duhovno rojenih Kristusovih učencev na Zemlji je videl, da so se »te stvari« začele dogajati leta 1914 n. št. Njihova osvoboditev izpod sedanjega hudobnega sestava stvari sledi, ko bo kraljevski »kamen« — ki se je odvalil z gore Božje suverenosti — udaril »podobo« svetovne politične vladavine na Zemlji in jo uničil v »bitki velikega dne Boga vsegamogočnega«, v Harmagedonu. (Dan. 2:44, 45; Razod. 16:14, 16) Njihova »rešitev« tudi vključuje, da bodo pozneje vzeti z zemeljskega prizorišča in vpeljani v »večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa« po »prvem vstajenju« od mrtvih. (2. Petr. 1:11; Razod. 20:4, 6) To jim bo omogočilo vladati kot kralji z Jezusom Kristusom tisoč let, ko bodo satan hudič in njegovi demoni zvezani in zaprti v brezno in tako onemogočeni, da nevidno vladajo zadevam ljudi. (Razod. 20:1—3)
11. Kdo bo še rešen in zaradi preziranja katerega »sklepa« poganski narodi ne bodo deležni rešitve?
11 Približuje se tudi osvoboditev »velike množice« ovcam podobnih ljudi, ki sedaj skupaj z duhovnim preostankom zavzemajo stališče za »kraljestvo Gospoda našega in njegovega Kristusa«. Toda poganski narodi so prezirali kraljevski »sklep«, o katerem so bili obveščeni, kakor se vidi iz Psalma 2:1—9: »Zakaj hrume narodi (od leta 1914 n. št.) in ljudstva si izmišljajo prazne reči? Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper Jehovo in zoper Maziljenca njegovega (Kristusa) ... Oznanim naj vam sklep: Jehova mi (Kristusu) je rekel: ‚Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil. Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje Zemlje v posest tvojo. Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.‘« (Razod. 7:9, 10; 11:15)
NEVTRALNOST, POVEZANA Z OZNANJEVANJEM KRALJESTVA
12. Kakšno stališče zavzemajo Jehovine priče do svetovne politike, kljub koncu časa narodov leta 1914?
12 Od leta 1914 ima »kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega« pravico posegati v zadeve poganskih narodov. Mar to pomeni, da imajo sedaj krščanske Jehovine priče pravico vmešavati se v svetovno politiko? Ali lahko, kakor katoličani ali protestanti, držijo z eno ali drugo politično stranko, sklepajo celo zarote proti vzpostavljenim političnim vladam ali povzročajo revolucije? Nikakor! Nekompromisno morajo slediti zgledu Jagnjeta, Jezusa Kristusa in ne biti »del tega sveta«. Trdno se držijo Kraljestva, ki se je rodilo v nebesih leta 1914. (Jan. 17:14, 16; Razod. 12:1—12) Kljub ogorčenemu preganjanju zaradi njihove krščanske nevtralnosti do svetovnih sporov izpolnjujejo preroške besede svojega nebeškega voditelja, Jezusa Kristusa, ki je rekel: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Mat. 24:14, NS; Marko 13:10)
13. Zakaj ni bil konec časa narodov in začetek Kristusove tisočletne vladavine istočasen?
13 To pričevanje o Kraljestvu se mora izvršiti preden bo prišel konec tega sestava stvari in se prične tisočletna Kristusova vladavina. Rojstvo Božjega Kraljestva v nebesih leta 1914 torej ni pomenilo začetka Kristusove tisočletne vladavine. Po biblijskih prerokbah se mora še veliko zgoditi, preden se bo končal ta sestav stvari, in to sestavlja prehod k tisočletni Kristusovi vladavini z njegovimi 144 000 duhovno rojenimi učenci. (Razod. 20:4, 6)
14. Kaj namerava doseči satan glede narodov, preden bo vržen v brezno, in zakaj ?
14 Satan hudič namerava, preden bodo on in njegovi demoni vrženi v brezno za tisoč let, potegniti vse narode v uničenje in tako preprečiti, da bi postali Kristusovi podložniki v času tisočletne vladavine. S tem ciljem vodi on vse narode sveta na bojno polje Harmagedona, kjer se bo boril proti Bogu Jehovi in njegovemu Kristusu. (Razod. 16:13—16) Zato bo satan hudič odgovoren za večno »gorje«, ki bo doletelo poganske narode. (Razod. 12:12; 19:11—21) Kako lahko uidemo strahotnemu uničenju s temi narodi?
15. Kakšne so izkušnje Jehovinih prič, ker zavračajo sodelovanje na pohodu poganskih narodov pod satanovim vodstvom, in zakaj?
15 Odkloniti moramo sodelovanje kot zavezniki poganskih narodov v njihovem pohodu proti Jehovi, Vsemogočnemu Bogu, v Harmagedonu. Takšno zavračanje je prineslo veliko stisk krščanskim Jehovinim pričam. Odkar so satan hudič in njegovi demoni izgnani iz nebes, je posebno preostanek Kristusovih sodedičev postal glavna tarča besnega satana, hudiča. (Razod. 12:13—17) Njegov cilj je, da zlomi njihovo čistost do Boga. Na ta način bi jih onesposobil, da vladajo kot kralji s Kristusom skozi deset stoletij, ko bodo vsi demoni zaprti v breznu. Satan je sklenil Kristusu preprečiti, da bi zbral celotno število 144 000 sokraljev v nebeški vladavini. Ali bo v tem uspel? Nikoli.
16. Kako se bo začelo tisočletje brez demonov in čigav izraz bo Božja svetovna vladavina, ki bo vladala po Kristusu?
16 Kakor črv ne more preprečiti traktorju, da ne bi peljal čezenj, tako tudi satan in vsi zemeljski narodi, čigar nevidni vladar je, ne bodo uspeli onesposobiti in zadržati prihajajočo Božjo svetovno vladavino! Kakor je satan bil poražen v bitki v nebesih, tako bodo premagani v Harmagedonu tudi narodi, ki jih je on zapeljal. Videl bo, kako bo Kristus neustavljivo uporabljal svojo »železno palico« in zbrane narode na kosce razbijal, kakor bi se razbile lončene posode. (Ps. 2:8, 9; Razod. 12:5) Takrat bo zmagoslavni Kristus prijel satana in njegove demone, jih zvezal in vrgel v temo brezna. Zapečatil jih bo in trdno zaprl za tisoč let. V tem razdobju, v katerem ne bodo delovali demoni, bo vladala Božja svetovna vladavina po Kristusu kot izraz njegove vesoljne suverenosti. (Razod. 20:1—6)
POZDRAVITI »KRALJA SLAVE«
17. Kaj bi morali delati sedaj, da bi pokazali našo vero v siguren prihod te svetovne vladavine, in čigav zgled bi morali posnemati?
17 Božanska svetovna vladavina, ki bo osvobodila in blagoslovila zatirano človeštvo, ki umira, zagotovo pride. Verjamemo temu dejstvu? Naša vera v to razveseljivo dejstvo nas poziva, da sedaj nekaj naredimo. Kaj pa? Da delamo, kar dela predana, krščena »velika množica«, ki se je pričela oblikovati dvajset let po rojstvu Božjega kraljestva leta 1914. Ona pozdravlja »kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega« kot edino upanje za večno osvoboditev! Soglasno s preroško vizijo v Razod. 7:9—17 čistijo pripadniki »velike množice« svoja življenja in sedaj služijo Bogu Jehovi v njegovem duhovnem templju! Če sledimo tej smeri, dobimo zagotovilo, da bomo v »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu, na strani zmagovalca. (Razod. 16:14, 16; 19:11—21) Pred nami se bo odprla pot v raj na Zemlji pod najboljšo vladavino, ki jo je človeštvo kdajkoli imelo. Če želimo najboljše, se bomo sedaj pripravili na prihod te vladavine!
18. Kaj prinaša s seboj suvereni Bog Jehova in kaj bi morali mi priznati, da Mu pripada?
18 Poglejmo sedaj z očmi vere zmagoslavni pohod suverenega Gospoda vsega stvarstva! S seboj prinaša svetovno vladavino pod Kristusom, ki bo blagoslovila vse človeške družine na Zemlji — žive in mrtve. Potrdimo njegovo pravico do suverenosti in recimo tako, kakor je rečeno v Psalmu 24:1, 2: »Jehovina je Zemlja in kar jo napolnjuje, vesoljni svet in prebivalci njegovi. Kajti on jo je utemeljil nad morji, nad rekami jo je trdno postavil.« Da, nobene podzemne vode se ne bodo dvignile, da bi preplavile Zemljo kakor potop, ker jih je Stvarnik omejil na sedem morij.
19., 20. Ob kateri priliki so pokazali meščani Jeruzalema takšno stališče, kakršnega naj bi po Psalmu 24 sedaj imeli tudi mi?
19 Sedaj imamo razlog, da smo podobni meščanom starega Jeruzalema leta 1070 pred n. št. Kralj David bi moral s pomočjo levitskih duhovnikov prinesti sveto skrinjo zaveze k mestnim vratom. Ko so radostni prebivalci mesta opazovali približevanje te simbolične Božje prisotnosti, so slišali vzklike:
20 »Dvignite, vrata, glave svoje in dvignite se, večne duri, da vstopi slave Kralj!«
21. a) Zakaj so stara mestna vrata Jeruzalema pozvali, da se povišajo? b) Zakaj je bilo pravilno objaviti, da je Jehova »mogočen v boju«?
21 Da bi oznanilo ime kraljevske osebnosti, so odgovarjali vratarji ali čuvaji pri vratih: »Kdo je ta slave Kralj?« Hitro in brez sramu so duhovniki odgovorili: »Jehova, krepak in mogočen, Jehova, mogočen v boju.« (Ps. 24:7, 8) Glej, saj to ni običajna oseba, ki želi vstopiti v kraljevo mesto. To je najbolj vzvišena osebnost v vsem vesolju, Jehova, »Kralj slave«. Zaradi tega so bila vrata in davni ali pradavni vhodi prenizki. Moralo se jih je torej povišati, da bi lahko skoznje šel tako velik Kralj. Bil je mnogo bolj vzvišen od kralja Davida, ki je sedel v Jeruzalemu na »Jehovinem prestolu«. (1. Letop. 29:23) Pred tem so drugi kralji hodili skozi prastara mestna vrata, toda nobeden ni bil tako slaven ali mogočen kakor Jehova, Najvišji Bog. On je tisti, ki je vodil bitko in dal zmago kralju Davidu nad prejšnjimi poganskimi okupatorji mesta, nad Jebusejci. On je bil tudi tisti, ki je pomagal kralju Davidu premagati Filistejce ob njihovih dveh poskusih, da vržejo Davida s prestola v skoraj zavzetem Jeruzalemu. (2. Sam. 5:4—25)
22. Kaj je simboliziralo »Jehovo nad vojskami« in v kakšni misiji se je zato približeval vratom Jeruzalema?
22 Jehova, kralj-bojevnik — ki ga je simbolizirala skrinja zaveze — se je približeval mestu leta 1070 pr. n. št. z miroljubno misijo. Iz spoštovanja do njegove visokosti, so tisti, ki so se v pohodu približevali mestu, ponovno vzklikali: »Dvignite, vrata, glave svoje, dvignite se, pravim, večne duri, da vstopi slave Kralj!« Še enkrat so vprašali: »Kdo je on, ta slave Kralj? Jehova nad vojskami, on je slave Kralj.« (Ps. 24:7—10)
23. a) Zakaj je Jehova nad vojskami posebno od 1914 »slavni Kralj«? b) Kaj bo ohranil v Harmagedonu in kaj bo zatem storil za človeštvo?
23 Danes, leta 1978 n. št., se je približala »bitka velikega dne Boga Vsemogočnega«, Harmagedon. Odkar so se končali časi narodov leta 1914, je »Jehova nad vojskami« še posebno »Kralj slave«. Zakaj? Zato ker je, kakor je napovedano v Psalmu 47:8, postal »Bog Kralj nad narodi« (NS). Ponovno deluje kot vesoljni Suveren glede na našo Zemljo. Dokazal bo svojo moč, ko bo v Harmagedonu ohranil »kraljestvo sveta ... kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega«. (Razod. 11:15—18) Jehovin Kristus — večji Sin kralja Davida, je tisti, ki mu je Jehova dal prestol, da ga bo zastopal v svetovni vladavini. V spremstvu svojega Sina Jezusa Kristusa in čet nebeških angelov bo Jehova najprej osvobodil vesolje današnjega hudobnega sestava stvari. Zatem bo človeštvo blagoslovil s pravično svetovno vladavino pod svojim Sinom, Jezusom Kristusom. To veličastno upanje se približuje izpolnitvi!
24. Kaj zato Jehova nad vojskami sedaj od nas zasluži?
24 Mar ne zasluži sedaj ta »slave Kralj«, Jehova nad vojskami, našo prisrčno dobrodošlico? Vsekakor! Zato: Vstopi, naš slavni Kralj!