Bodi veder

SILOVIT veter strahotno buta ob ladjo. Podobno nebogljenemu zamašku se ladja premetava po razbesnelem morju. Kako bi mogel biti človek v takšnem položaju vesel ali veder?

Soočen s prav takšnimi razmerami med plovbo proti Rimu je rekel apostol Pavel ogroženim ljudem: »Bodite srčni.« (Dej. ap. 27:14—22, NS) Apostol je bil prepričan, da ne bo niti eden izgubil življenja, ker je veroval v Božjo obljubo: »Ne boj se, Pavel! pred cesarja moraš stopiti; in glej, Bog ti je podaril vse, kar se jih pelje s teboj.« (Dej. ap. 27:24)

Čeprav nismo v nevarnosti, da doživimo brodolom na nemirnem morju, živimo danes v svetu, polnem nemirov in zla. Mnogi ljudje so potrti, malodušni, brez poguma in se čutijo brez moči pri soočenju z goro problemov. Smo lahko »vedri« v času, kakršen je naš?

Zaradi Božje obljube je bil Pavel pogumen v navidez brezupni situaciji. Razumno je sklepati, da je naš pogum odvisen od Stvarnikovega namena z nami. Sposobnost Zemlje, da preobilo zadovolji vse človeške potrebe, dokazuje, da Jehova želi, da smo pogumni. Celo malikovalcem v Listri, Mala Azija, je bilo rečeno: »Vendar pa sebe (Bog) ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.« (Dej. ap. 14:17)

Da, kljub neprijetnim pojavom v življenju nam veliko tega prinaša zadovoljstvo. To vključuje čisto preproste stvari, kot okusno jed, veličasten sončni zahod, sprehod skozi čudovit park ali gozd. Še več, čeprav naše sedanje okoliščine morda niso rožnate, imamo Božje zagotovilo, da bo naredil konec zlu in izmed človeštva odstranil vso žalost, bolečine in celo samo smrt. (Razod. 21:4)

Če ne dopustimo, da nas zaslepijo problemi, da bi ne videli mnogih dobrih stvari okrog sebe, niti čudovite bodočnosti, ki jo pripravlja Bog za svoje služabnike, smo lahko vedri. Kot pravi v Pregovorih 15:15, smo lahko »vedno na pojedini«. Kadar so misli človeka zaposlene z osebnimi blagoslovi in upanjem, ki ga je dal Bog, negativni pogledi na življenje obledijo.

Vedra narav tudi pomaga človeku prenašati težave. Če ne misli stalno na svoje težave, jih veliko laže prenaša. Vedrost preprečuje človeku, da ne poveličuje tujih napak in ga spodbuja, da je strpnejši do pomanjkljivosti drugih. Ker ljudje ne mislijo pretirano negativno, so manj nagnjeni k opravljanju ali godrnjanju. To dobro vpliva na zdravje posameznikov, ker obvladajo škodljive občutke, kot so: mržnja, jeza, zavist, maščevalnost in slaba volja. Dr. J. E. Hett poudarja v svoji knjigi Cancer (Rak), da ljubezen, vedrost in prijaznost pomagajo k dobremu počutju človeka. To je v popolnem soglasju z biblijskim izrekom: »Srce veselo daje dobro zdravilo.« (Preg. 17:22) Še več, srečen, zadovoljen človek lahko razveseli še druge.

Modro je nekoga spreobrniti, da misli o pozitivnih stvareh. Biblija spodbuja: »Kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« (Filip. 4:8) Če postanejo takšne stvari glavna tema našega razgovora, se bodo poslušalci izgrajevali, da, razvedrili.

Zares se izplača gojiti in ohranjati vedro nrav, ker prispeva k lastni blaginji in blaginji drugih. Nasvet, ki ga je dal Pavel med viharjem na morju, je dober za nas v teh nemirnih časih. Zato, »bodite vedri«!