Ne daj se odvrniti v tekmi za življenje
»Ne bo živel človek ob samem kruhu. ... Jehovo, Boga svojega moli in njemu samemu služi.« — Luk. 4:4, 8.
1. V katerem odločilnem tekmovanju sodelujejo kristjani in katera nagrada je pred tistimi, ki jo uspešno dokončajo?
KRISTJANI sodelujejo v zelo nenavadnem tekmovanju. Zmaga ni toliko odvisna od hitrosti tekača, temveč bolj od vztrajnosti in od tega, da se drži pravil tekmovanja. Četudi se zdi še tako neverjetno, ne zmaga posamezni tekač, temveč vsi, ki vztrajajo v tekmovanju do konca. Tekmovalna steza predstavlja ozko pot, ki vodi skozi tesna vrata v večno življenje v Božjem novem sestavu stvari. (Mat. 7:14) Veličastno zmagovalsko nagrado, večno življenje, dobijo vsi, ki tekmovanje uspešno zaključijo. Ta nagrada je vredna stalne vaje in žrtev, ki so za zmago potrebne.
2. Zakaj ta tekma ni lahka in kako naj gledamo na zapreke na stezi?
2 Toda to tekmovanje ni lahko. Ni končano v enem dnevu in vedno obstaja nevarnost, da bi nas kaj odvrnilo in bi s težavne poti življenja zašli na široko in prostorno pot, ki vodi po Jezusovih besedah v uničenje. (Mat. 7:13) Če v napornem tekmovanju za življenje slabosti padlega telesa in pritiska ter vabljivosti sveta ne opazujemo stalno kot zapreke, ki jih moramo premagati, bodo postale to vire, ki nas bodo odvrnile od tekmovanja. Ena večjih zaprek, ki lahko kristjana odvrnejo, je materializem in z njim se bomo sedaj ukvarjali.
PRAVILNO STALIŠČE DO MATERIALNIH STVARI
3. Zakaj je važno pravilno stališče do materialne posesti?
3 Bog je ustvaril človeka, da bi živel na Zemlji in se razveseljeval njenih bogastev. Zato je povsem naravno, da ima željo po dobrih stvareh življenja, za katere je poskrbel Stvarnik. Ta želja sama po sebi ni nič napačnega, toda nastaja vprašanje: Ali se lahko razveseljujemo svoje materialne posesti, če ne bi živeli ali ne bi bili zdravi? (Mat. 16:26) Bog je darovalec življenja in on ima pravico postavljati razumne zahteve, ki jih moramo izpolniti, da bi lahko obdržali dar življenja. Človeku odkrito pove, da nehvaležni in uživanja željni ljudje nimajo stalnega mesta na Zemlji. Odrezani bodo od življenja. Razen tega bo tisti, ki išče samo materialne prednosti in udobnosti, ne da bi pospeševal duhovne in moralne vrednote, globoko ukoreninjene v pravem oboževanju, živel zelo prazno življenje, polno razočaranj.
4. Kako je Jezus ponazoril varljivo vrednost materialnega bogastva?
4 Jezus nam je posredoval pravilno stališče, ko je opozoril: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« Za ponazoritev je nato povedal priliko o bogatem možu, ki je podrl svoje žitnice, da bi za vse večje pridelke postavil vedno večje hiše. Ta mož je mislil, da je njegova bodočnost zagotovljena, pa si je rekel: »Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!« Toda Jezus je o tem možu, ki je svoje zaupanje postavil na materialno posest, rekel: »Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Jezus je iz tega izluščil pouk: »Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.« — Luk. 12:15—21.
5. Kakšno stališče lahko razvijemo, če sebično težimo za materialno posestjo in udobnostjo?
5 V čem je torej nevarnost? V tem da smo preveč zaposleni s pridobivanjem stvari, s katerimi se zadovoljuje telesnim željam. Na ta način pozabimo, da je Bog ustvaril Zemljo in človeka na njej in zato ne moremo biti resnično srečni, ne moremo izpolniti svojega življenjskega namena, če zaupamo le temu, kar predstavlja v naši okolici materialno varnost ali osebne udobnosti. Takšen človek postane brez odpora sebičen. Do blaginje sočloveka je ravnodušen. Če poizkuša svojo posest varovati pred lakomnostjo drugih, lahko pride do nasilja in umorov. Kdor je samozavesten, zlahka postane gotov samo vase. Zanj Bog nima nobenega pomena več, on ni več darovalec vseh dobrih stvari. Obljuba večnega življenja postane zanj nerealističen sen. »Zakaj težiti za neko iluzijo, če je mogoče že sedaj imeti vse udobnosti!« pogosto dokazujejo takšni ljudje. Materialistična filozofija nas torej zlahka odvrne od tekmovanja za večno življenje ali pa nas zadržuje, da bi sploh začeli tekmovati.
6. a) Kako lahko kot kristjani posnemamo tekmovalca glede na pripravo na tekmo za življenje in glede na sam tek? b) Kako nam je Jezus dal popoln zgled, ki naj ga posnemamo?
6 V nasprotju s tem uspešni tekmovalec svojim željam ne pusti proste poti, temveč se drži strogega programa vaje in uživa hrano, s katero ostane v polni moči. Pri tekmovanju se odpove vsemu, česar neizogibno ne potrebuje in skrbno pazi na to, da se ne bi spotaknil ali da bi ne bil diskvalificiran. (1. Kor. 9:24—27; 2. Tim. 2:5) Pavel je navedel za primer tekmovalce svojega časa in je kristjanom svetoval: »Vrzimo raz sebe vsako breme in greh (nevero), ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju, ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa.« Da, Jezus sam se je udeležil tega tekmovanja in s svojim zgledom pokazal, kako smo lahko v njem uspešni. Zmagoslavni konec tekme je sicer zanj pomenil smrt na mučilnem kolu in s tem povezano sramoto, toda Bog mu je pozneje dal nagrado zmagovalca: čudovito nesmrtno življenje v nebesih na njegovi desnici. Glede na ta dober izhod je Pavel resno svetoval: »Pomislite vendar nanj, ki je prestal od grešnikov toliko nasprotovanja proti sebi, da ne omagate, pešajoč v dušah svojih.« — Heb. 12:1—3; 3:12, 13.
7. a) Katero temeljno načelo, ki pokaže, da smo lahko samo eni strani vedno zvesti, je postavil Jezus? b) Kaj nam je obljubil Jehova glede tega, kar je potrebno za življenje, in kaj lahko zato postavimo na prvo mesto?
7 V svoji pridigi na gori je Jezus postavil temeljno načelo: »Nihče ne more dvema gospodoma služiti: ker ali bo enega mrzil in drugega ljubil ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in bogastvu.« Ko je potem pokazal, da skrbi Jehova za potrebe živali in rastlin in da je človek »veliko več od njih«, je rekel: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« Mat. 6:24—33.
8. O katerih dveh nasprotujočih si bogastvih je pisal Pavel in kakšne so posledice, če težimo za njim?
8 Apostol Pavel je opozoril: »Korenina vseh škodljivih stvari namreč je srebroljubje; njemu vdani, so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami.« Namesto da se pustimo odvrniti in stopiti na pot, na kateri se »ljudje pogrezajo v pogubljenje in pogin«, ne postavljajmo »upanja v bogastvo negotovost, ampak v živega Boga, ki nam deli vsega obilo za uživanje; naj dobro delajo ... naj bodo radodarni, sočutni, nabirajoč si zaklade v dobro podstavo za prihodnost, da se poprimejo resničnega življenja.« — 1. Tim. 6:9, 10, 17—19, NS.
9. a) Kakšno odgovornost ima kristjan, posebno družinski poglavar, v zvezi s sredstvi, potrebnimi za življenje? b) Kako lahko nekoga satan pripravi do tega, da se pusti odvrniti z materialnimi dobrinami?
9 Seveda imamo vsi svoje dnevne potrebe, zato se moramo med tekmovanjem truditi, da pridobimo sredstva s poštenim, rednim delom, da jih zadovoljimo. Da, mož, ki ne priskrbi družini potrebnega za življenje, bo izločen iz tekmovanja, ker je »zatajil vero« in je »hujši od nevernika«. (1. Tim. 5:8) Vendar ne moremo uspešno tekmovati, če dopustimo, da nam je v življenju najvažnejša čast, ki nam jo lahko prinese naše delo ali zaslužek, ki ga dobimo. Seveda potrebujemo streho nad glavo, toda če kupimo hišo, ki si je ne moremo privoščiti, in porabimo ves svoj čas za to, da jo opremimo in vzdržujemo, bi nas to lahko pripravilo do tega, da bi odstopili od tekmovanja za življenje. Isto bi lahko rekli o avtomobilu in o ladjici, o pretirani želji po novih in modnih oblačilih, o dragih potovanjih ali pretiranem ukvarjanju s hobiji. Mislimo na to, da ima satan dolgoletne izkušnje in ve, kako lahko s pomočjo materialne posesti ujame srce in lahko nepazljive odvrne od borbe za življenje.
10. Katera vprašanja si lahko postavimo, da ugotovimo, če si je priporočljivo kupiti določene materialne stvari?
10 Z ozirom na tekmovanje, ki je pred nami, se navadimo spraševati glede materialnih stvari: »Je to nekaj, kar potrebujem, da si ohranim življenje in lahko služim Jehovi? Ali mi bo pomagalo, da postanem boljši Jehovin služabnik ali pa me bo pri tem oviralo? Kakšne dolžnosti ali obremenitve si bom s tem nakopal? Ali to stvar zares potrebujem, da skrbim za družino? Ali se bom moral zadolžiti, da nekaj nabavim? Mar bom imel zato manj časa za biblijski študij, za krščanske sestanke in oznanjevanje vesti Kraljestva? Ali me bo kakorkoli odvrnilo od življenjskega cilja?«
11. Zakaj je nekoristno imeti kariero v tem sestavu stvari za najvažnejše v življenju?
11 Starši, učite svoje otroke, naj imajo vedno v mislih upanje na Kraljestvo, da bi se varovali materialističnih nagnjenj. Mlade ljudi se danes spodbuja, naj naredijo kariero v tem materialističnem svetu. Toda kdor bi to storil, bi bil podoben mlademu možu, ki po dolgoletnem šolanju išče delovno mesto in se poteguje za službo pri navidez rastočem, uspešnem podjetju, pri tem pa prezre napis na vratih: »PODJETJE V LIKVIDACIJI! Poslopje se mora umakniti novemu vladnemu projektu!« Tudi ta stari sestav bo kmalu razpuščen, čeprav je trenutno v zvezi z zasledovanjem materialističnih ciljev še sredi delovanja. Da bi lahko z gotovostjo gledali bodočnosti naproti, moramo v vsem, kar delamo, upoštevati Jehovino novo vladavino za to Zemljo, ki stoji pod njegovim Kraljem Jezusom Kristusom.
12. Kaj nam lahko omogočijo osebne spremembe, če damo Kraljestvo in njegove interese na prvo mesto?
12 Sredstva in sposobnosti, ki jih imamo, dajmo na razpolago za pospeševanje kraljevskih interesov, namesto da dovolimo, da nas ovirajo v tekmovanju za življenje. Če imaš na primer dve hiši, ali bi lahko eno prodal in si z izkupičkom omogočil pionirsko službo, namesto da trdo delaš za vzdrževanje obeh hiš? Ali boš oziroma si že v pokoju? Ali te tedaj žene srce, da večjo prostost uporabiš za večji delež v oznanjevanju Kraljestva? Kako lahko svoja sredstva, četudi so omejena, najbolje uporabljaš v Jehovini službi?
13. Kako bomo gledali na materialno posest, če življenje resnično ljubimo?
13 Namesto da postanemo sužnji svoje posesti, si jo podložimo, tako kakor jo pač potrebujemo. Če pravilno cenimo duhovne vrednosti in postavimo svoj odnos do Jehove na prvo mesto, nam bo pomagal vztrajati v tekmovanju in dobiti nagrado. »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« — 1. Jan. 2:15—17.
VAROVATI SE NACIONALIZMA
14. Zakaj je lahko nacionalizem za kristjana ovira v tekmovanju za življenje?
14 Druga ovira, ki lahko kristjane odvrne od tekmovanja za življenje, je nacionalizem. Ta zapreka postaja v vseh deželah vedno višja, čim bolj se bliža konec. Če trčimo ob to zapreko, lahko pomislimo, da je najrazumneje in najbolj praktično tekmovanje enostavno opustiti in ubrati drugo pot. Na ta način bi lahko ušli kritiki javnosti in nasilju, ki ga pogosto izvajajo uradniki in drhal, da nekoga prisili slediti nebiblijskim zakonom. Na drugi strani služi nacionalistična propaganda temu, da dviguje nacionalni in rasni ponos. Zbuditi hoče videz, da je stvar, za katero se naj trudijo, dobra. Da, v mnogih deželah je postal nacionalizem neke vrste religija. Tako pride do tega, da vsak narod misli, da je njegova dežela in njegov način življenja najboljši, zato postane do drugih nestrpen.
15. Katero stališče pospešuje nacionalizem?
15 Ivo Duchacek piše v svoji knjigi Conflict and Cooperation Among Nations glede tega: »Nacionalizem deli ljudi v nestrpne skupine. Zaradi tega mislijo ljudje v prvi vrsti ameriško, rusko, kitajsko, egipčansko ali peruansko in šele potem — če sploh — človeško.« Bivši generalni sekretar OZN U Tant je nekoč rekel: »Mnogi problemi, s katerimi se danes srečujemo, počivajo na napačnih glediščih, od katerih smo nekatere skoraj podzavestno prevzeli, na primer ozkogledni nacionalizem s stališčem: ‚Moja domovina, bodisi da ima prav ali ne!‘«
16. Kako so postopali Sadrah, Mesah in Abednego v Babilonu v spornem vprašanju nacionalizma?
16 Nacionalizem ni nič novega. Vpeljal ga je Nimrod v Babilonu; bil je prvi, ki se je v nasprotovanju Jehovi postavil za kralja. Stoletja pozneje so Hebrejci v svojem ujetništvu v tem razvpitem mestu občutili grozne in nerazumne zahteve nacionalizma. Sadrah, Mesah in Abednego so bili med tistimi, ki jih je Nebukadnezar zbral v dolini Dura in jim ukazal, naj se priklonijo pred podobo, narodnostnim simbolom države, in jo obožujejo. Ti hebrejski oboževalci pravega Boga, Jehove, se niso hoteli prikloniti pred njo, in to kljub grožnji, da bodo živi vrženi v gorečo peč. Imeli so dovolj poguma, da so rekli besnemu kralju: »Nebukadnezar, ni nam treba tebi odgovarjati v tej reči. Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči — in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!« — Dan. 3:16—18.
17.–19. a) Pred katerimi podobnimi vprašanji glede krščanske nevtralnosti stojimo danes? b) Kakšen dober zgled je dal Jezus, ko ga je Pilat zasliševal? c) Kakšne posledice je imelo za Žide, ki so zavrgli Jezusa, ker so se pustili zaplesti v nacionalizem?
17 Ali imamo danes enako stališče kakor ti zvesti Božji služabniki v preteklosti? Kaj bomo storili, če se zdi, da nas želi deželni zakon ali pritisk javnosti prisiliti, da se priklonimo pred državnimi simboli ali jih pozdravimo — kar bi bil akt oboževanja — da glasujemo za politične vladarje ali podpiramo nacionalistične načrte? Ali bomo sklepali kompromise in se s tem diskvalificirali in izločili iz tekme za življenje? Ali pa bomo postopali tako kakor Jezus in prvi kristjani?
18 Jezus je dal poln zgled, ko je bil zaslišan pred rimskim namestnikom Pilatom. Judje so po krivem trdili, da se je Jezus postavil za zemeljskega kralja. To bi bila izdaja. Jezus pa je Pilatu odgovoril na njegovo vprašanje: »Moje kraljestvo ni del tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo del tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« Pilat je bil na osnovi tega resničnega odgovora pripravljen Jezusa izpustiti, toda njegovi židovski tožniki so odgovorili: »Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarju, zakaj vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju.« Pilat je ugovarjal: »Kralja vašega bom dal pribiti na kol?« Tedaj odgovorijo veliki duhovniki: »Nimamo kralja, samo cesarja.« — Jan. 18:33—38; 19:12 do 16, NS.
19 Zgodovina poroča, kako strahotne posledice je imelo za Žide to, da so se odločili za »cesarja« namesto za Jezusa, Mesijo; sedemintrideset let pozneje je bil namreč Jeruzalem razrušen, pri tem je pomrla večina prebivalcev, ostanek pa je prišel v sužnost. Kdo je v tem primeru ohranil nevtralnost glede zadev tega sveta in ostal pri tem strogo zvest Kraljestvu? Jezus Kristus!
20. Kakšna skušnjava je bila pripravljena prvim kristjanom, da bi jih nacionalizem odvrnil?
20 Kako pa so postopali prvi kristjani? Daniel P. Mannix je pisal v svoji knjigi Those About to Die: »Kristjani so zavračali žrtvovanje cesarju — kar približno odgovarja današnjemu zavračanju pozdravljanja zastave ali ponavljanju prisege. ... Samo redki kristjani so svojo odločitev preklicali, čeprav je večinoma stal v areni oltar s prižganim ognjem, da bi lahko še žrtvovali. Če je ujetnik samo ščepec kadila potrosil na ogenj, je dobil potrdilo o žrtvovanju in je bil izpuščen. Natančno so mu pojasnili, da s tem cesarja ni oboževal, temveč je samo pripoznal božansko naravo cesarja kot poglavarja rimske države. Kljub temu je redko kateri kristjan zgrabil priložnost, da bi se osvobodil.«
21. Zakaj pričakujejo kristjani preganjanja, če se varujejo nacionalizma?
21 Od prvega stoletja pa vse do našega časa je dajal nacionalizem povod za ogorčena preganjanja kristjanov. Toda tisti, ki ljubijo Boga in imajo oči usmerjene proti nagradi, v katero upajo na koncu tekme, ne sklepajo kompromisov. Niso presenečeni nad tem, da se morajo boriti s težavami, saj to je bilo napovedano. Jezus je rekel svojim učencem: »Varujte se pa ljudi, zakaj izročali vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo bičali. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje.« Bog bo to dopustil, da preizkusi svoje služabnike in jim da priložnost za pričevanje. Jezus je zatem še dodal: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v geheno.« — Mat. 10:16—18, 28.
22. Zakaj je v tem poznem »času konca« vedno teže zavračati nacionalizem?
22 Biblija izrecno opozarja, da bo satanova politična organizacija v »času konca« uporabila gospodarska prisilna sredstva proti bogaboječim ljudem, tako da nihče, ki se ne bo dal prisiliti k oboževanju živali podobnega sestava, »ne more kupovati ali prodajati, razen kdor ima znamenje (divje zveri)«. (Raz. 13:17) Kaj bi storil ti, če bi se nekega dne v svoji deželi moral izkazati za člana neke stranke, da bi dobil delovno mesto ali kakršnekoli druge prednosti? Delo seveda potrebuješ, da skrbiš za svojo družino. Kaj bi storil, če bi bil pod pritiskom? Komu boš zaupal glede stvari, potrebnih za življenje? Ali se boš pustil preplašiti in boš pozabil, da si molil k Bogu: »Kruh naš vsakdanji daj nam danes?« (Mat. 6:11) Jehova ve, da potrebujemo hrano, obleko in streho, toda ne smemo pozabiti, da nasprotnik, satan, hudič, na vseh življenjskih področjih poizkuša zlomiti našo čistost. Kakor je naredil v primeru Joba, tako lahko trdi za vsakega od nas, da bi se obrnili proti Bogu, če bi pogrešali nekaj stvari, potrebnih za življenje. Toda opozorjeni smo na to, da ne bo v knjigo življenja zapisano ime nikogar, ki bo oboževal zveri podoben sestav. (Raz. 13:8) Če ostanemo zvesti Jehovi tudi v preizkušnjah, smo lahko prepričani, da bo našel izhod in ustvaril olajšavo.
23. a) Kakšne razmere bi lahko kristjane pripravile do tega, da ne bi bili več nevtralni? b) Zakaj naj ne mislimo, da bi morali stvari sami vzeti v roke, če moramo trpeti zaradi socialnih krivic?
23 Za mnoge povzročajo včasih socialne, rasne in religiozne ovire in predsodki stiske in težave. To kristjanu večkrat otežuje tekmovanje za življenje. Nagnjeni smo k temu, da zastopamo svoje mnenje, udarimo nazaj, vzamemo zadevo sami v roke in se borimo za pravičnost. Lahko se na primer neka manjšina bori za večje pravice. Organizira se protestne pohode, da bi izvajali pritisk na vladavino. Poziva se lahko k bojkotu, da bi se vplivalo na trgovce. Voditelji takšne manjšine lahko apelirajo na ponos svojih ljudi in z besedami ali pritiskom želijo doseči podpiranje kristjanov. Kaj boš storil, če prideš v takšno ali podobno situacijo? Tudi v tem primeru je potrebno ohraniti nevtralnost in se varovati tega, da bi se vpletel v zadeve sveta. Bodi prepričan, da bo Jehova maščeval vsako storjeno krivico. »Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premišljujte to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi. Če je mogoče, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne maščujte se sami, ljubljeni, temveč dajte mesta jezi Božji; kajti pisano je: ‚Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Jehova‘.« — Rim. 12:17—19.
24. Katero pot so ubrali nekateri, ki trdijo, da so kristjani, toda česa s tem v zvezi ne spoznavajo?
24 Ne pusti se odvrniti od tekmovanja za življenje niti s propagando niti s pritiskom, s katerim želijo doseči, da odstopiš od svoje krščanske nevtralnosti! Zaradi tega te bodo kritizirali, ker so v tako imenovanem krščanstvu danes tako člani kakor tudi duhovniki nagnjeni k temu, da nastopajo za reševanje socialnih problemov. Ne čakajo več na to, da bo Božje Kraljestvo rešilo te probleme; zavzeli so svoje stališče. Vendar niso spoznali, da vsakdo, ne glede na to, za katero stran v tem svetu se zavzema, stoji na strani satana, če podpira enega od nacionalističnih programov in politične cilje sedanjega sestava stvari.
25. Zakaj lahko popolnoma zaupamo Jehovi, ko gledamo bodočim preizkušnjam glede materializma in nacionalizma naproti?
25 Zato ne dopusti, da bi te materializem ali nacionalizem odvrnila od tvoje krščanske poti. Popolnoma zaupaj Bogu in njegovemu Kraljestvu pod njegovim sinom Jezusom Kristusom. »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘. Tako da lahko smelo govorimo: ‚Jehova mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?‘« (Heb. 13:5, 6) So pa še druge ovire, ki stojijo kristjanu na poti v njegovi tekmi za večno življenje in v naslednjih člankih se bomo z njimi ukvarjali.