Svoboda zbiranja v Grčiji — blagoslov

DEBELO tiskane črke so na prvi strani atenskega časopisa oznanile: »Jehovine priče so priredile velik javni kongres v Grčiji!«

Zraven slik s kongresa so bili napisi: »20 000 PRISOTNIH NA MEDNARODNEM KONGRESU«, »MASOVNI SESTANEK JEHOVINIH PRIČ!«, »MIROLJUBNA SKUPŠČINA!«

Toda kaj je bilo na tem tako nenavadnega? Jehovine priče so po vsem svetu znane po svojih velikih kongresih. Že desetletja je bilo na stotine takšnih kongresov v večjih mestih po vsej Zemlji. Na velikih baseball- in nogometnih stadionih, dirkališčih, dvoranah in različnih mestih, ki lahko sprejmejo velike množice, so imele Jehovine priče mnoge javne kongrese.

Zakaj je tedaj kongres julija lani v Atenah opisan z mastno tiskanimi črkami?

ZAKAJ NA NASLOVNI STRANI?

Ta kongres je razodeval pozornosti vredno spremembo. Zato so se pojavila obvestila o njem na naslovni strani. Bilo je prvič, da so oblasti dovolile Jehovinim pričam imeti v Grčiji velik kongres. Prejšnje vladavine so tem kristjanom odrekle prirejanje takšnih zborov — kongresov, ki jih v drugih deželah vsako leto pozdravljajo kot normalno dogajanje.

Za Grčijo pa so bile priprave in uspešna izvedba kongresa lani dogodek izrednega pomena. Pokazal je veliko spremembo v odnosu vladavine. Ker je predstavljal ta štiridnevni kongres v Grčiji mejnik, ga je tisk obsežno komentiral.

Zakaj ni bilo prej mogoče prirejati takšnih kongresov? Ker je vplivni grškoortodoksni cerkvi uspelo na prejšnje vladavine izvajati tolikšen pritisk, da so bili takšni kongresi prepovedani. Da, religiozna nestrpnost in preganjanje s strani duhovništva je šla celo tako daleč, da niso zakonsko priznali niti zakonov Jehovinih prič. Otroke, ki so se v njihovem zakonu rodili, so smatrali za nezakonske.

DOGODKI PRED KONGRESOM

Že mesec pred tem so Jehovine priče v Grčiji sklenile poizkusiti, da bi sredi julija v Atenah ali blizu njih priredili kongres. Ker prejšnje vladavine takšnih kongresov niso dovolile, je obstojal dvom, da bo dovoljenje dano.

Toda določeni dogodki so dajali povod za upanje, da bo takšen miroljubni sestanek odkritosrčnih kristjanov možen. Najprej je prišla leta 1974 na oblast v Grčiji nova vladavina, zatem pa je bila sestavljena nova, demokratična ustava, ki je začela veljati 11. junija 1975.

Nova ustava je ščitila med ostalim tudi pravico miroljubnega zbiranja. Jamčila je tudi svobodo vesti v religioznih stvareh in neovirano Božjo službo vsaki splošno znani religiji. Osnovne pravice bodo zakonsko zaščitene.

Nadaljnji pomembni dogodek je bila razsodba državnega sveta št. 2106/1975, objavljena v atenskem časopisu 8. julija 1975. V tej razsodbi je bilo pojasnjeno, da je religija Jehovinih prič znana in priznana religija in da se zakonsko prizna vse zakone, sklenjene med Jehovinimi pričami. Vsi otroci, ki so rojeni v teh zakonih, se smatrajo za zakonske otroke.

S temi novimi dogajanji so nastali ugodni pogoji za upanje, da bo kongres potekal vsaj brez motenj. To bi bil resnično mejnik v boju za versko svobodo v Grčiji. Čeprav je Grčija veljala za »zibelko demokracije«, je dežela izgubila mnoge osnovne demokratične pravice zaradi vmešavanja duhovništva in diktatorske oblike vladavine. Da, dolgo časa je bila ta »zibelka« prazna.

Pri pristojnih oblasteh je bila vložena prošnja za štiridnevni kongres. Oblasti so pregledale to prošnjo — in ga dovolile.

Kongres pod motom »Božja suverenost« naj bi bil na stadionu Apolo v Rhizupolisu, blizu Aten. Program naj bi bil podoben mnogim drugim kongresom Jehovinih prič, ki so bili lansko leto v mnogih mestih po vsem svetu.

PRIPRAVE ZA KONGRES

Pred začetkom kongresa so se mnoge Jehovine priče raznih poklicev brezplačno javile za pripravljalna dela na stadionu. Bili so navdušeni pri delu in so cenili, da smejo nekaj prispevati k temu važnemu, pomembnemu dogodku.

Najprej je moral biti zgrajen oder, na katerem bodo potekale različne točke programa. Na mnogih mestih stadiona so bili nameščeni zvočniki. Poleg tega je bilo treba narediti stranišča za moške in ženske, ker jih na stadionu ni bilo. V bližini stadiona je bilo poskrbljeno za parkirišča. Bilo je še mnogo drugih opravil, da bi se obiskovalci lahko prijetno počutili in da bi bilo poskrbljeno za njihove duhovne in telesne potrebe.

Ko se je v četrtek, 10. julija bližal čas začetka kongresa, so se udeleženci kongresa mirno stekali na stadion in zavzemali prostore. To je bil čudovit, vzvišen pogled, posebno ob misli, da je duhovščina takšne prireditve v preteklosti preprečila. Mnogim so tekle solze.

V drugih deželah, v katerih se Jehovine priče redno zbirajo na kongresih, jih tisk, radio in televizija dobro objavi kakor tudi natiskana vabila, ki se v določenem področju razdelijo od hiše do hiše. Tukaj pa, da bi izključili vsako možno težavo, niso opozorili javnosti vnaprej na ta kongres.

OBSEŽNA OBJAVA

Kljub temu je bila prireditev obširno objavljana. Z zasmehovanjem in obrekovanjem je namreč pričela grškoortodoksna cerkev in z njo povezane organizacije s pravim pohodom objavljanja.

Metropolit Augustin iz Florine (Makedonija) je, kakor je poročal atenski dnevnik Hellinikos Vorras 6. julija, pojasnil: »Neizogibno je sklicati vso hierarhijo k izrednemu zboru, da se ukvarja s socialnimi in religioznimi faktorji silnega pomena. Cerkev bi varala samo sebe, če bi ostala nedejavna. Mi protestiramo z vsem poudarkom proti... (kongresu Jehovinih prič) in upamo, da bo še v zadnjem trenutku preklican; v nasprotnem primeru naj vsi duhovniki Grčije na poziv sinode gredo na cerkvene stolpe in med tem satanskim kongresom zvonijo z mrtvaškimi zvonovi. Ni namreč pretirano povedano, da v Grčiji nekaj umira: njena duša, ortodoksna vera.«

Cerkvene organizacije so sledile duhovščini. Na stotisoče traktatov na primer, ki so se razdeljevali v Atenah in Pirejih od hiše do hiše in v trgovinah, so natisnili krive obtožbe proti Jehovinim pričam. Na nekem lističu, ki ga je financiralo šest religioznih časopisov, je bilo o Jehovinih pričah med drugim rečeno: »Agenti mednarodnega cionizma so s finančno podporo ameriških Židov na pohodu.« »Oni... zanikajo Kristusa.« »Oznanjajo ... izraelsko vladarstvo nad vsem svetom.« Na koncu se je lahko na traktatu bralo: »GRŠKO LJUDSTVO! Ali boš dovolilo, da se zbirajo takšni ljudje?«

Kdor je vsaj do neke mere seznanjen z nauki Jehovinih prič, ve, da so takšne obtožbe povsem napačne. Nesmiselno je trditi, da Jehovine prič financirajo ameriški Židje, če Priče vendar danes pojasnjujejo, da bo židovski cionizem zgrešil.a Vsak, ki preišče njihove izdaje, lahko ugotovi, da pripisujejo Jehovine priče najvišje spoštovanje Jezusu Kristusu zaradi njegovega odnosa do Jehove Boga, Stvarnika, in zaradi vloge, ki jo ima v Božjem namenu.

Kar zadeva njihovo stališče do državnih oblasti, so Jehovine priče znane kot zakonu zveste in miroljubne. Sledijo Jezusovi zapovedi »dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je Božjega«. (Mat. 22:21) Vse Jehovine priče so se učile, spoštovati posvetno oblast, ker je v Rimlj. 13:1 rečeno: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastem«, to se pravi posvetnim vladavinam. Zato poslušajo Jehovine priče vse zakone dežele, ki niso nasprotju z Božjimi zakoni.

Niso pa razdeljevali samo obrekovalskih traktatov, temveč so zastopniki Svete sinode napravili korake, da bi izvajali pritisk na državne oblasti z namenom, da se prekliče dovoljenje za kongres. V ta namen so duhovniki in od duhovščine nagovorjene osebe poslale na tisoče telegramov ministrstvu za verska vprašanja in na pisarno ministrskega predsednika.

KAJ BO STORILA VLADAVINA?

Vprašanje se je sedaj glasilo: Kaj bo naredila grška vlada? Ali bo popustila pritisku duhovništva? Ali bo prepovedala miroljubno krščansko zborovanje, ki naj poteka v popolnem soglasju z zakoni dežele? Ali se bo nova ustava, s katero se mora ščititi verska svoboda, izkazala kot učinkovito?

Časopisi so širokemu krogu objavili ugovor, ki so ga dvignili cerkveni voditelji in z njimi povezane skupine proti temu kongresu. Znano je postalo tudi, da je nadškof Serafim hotel osebno navesti ministra za notranje zadeve in javni red, naj kongres prekliče. Kakor je pripomnil dnevnik Vradyni, je »vlada preiskala te ugovore«.

Toda grška vlada ni popustila cerkvenemu pritisku. Niti religiozne skupine niti metropoliti, tudi nadškof Serafim, niso mogli doseči svojega cilja. Grška vlada je dokazala, da spoštuje in uveljavlja pred kratkim razglašeno grško ustavo. Bila je odločna, ščititi ne le pravice nekaterih, temveč vseh državljanov. Tako je lahko rečeno, kakor je izrazil neki opazovalec, da se je demokracija po dolgi odsotnosti, »končno vrnila v svojo zibelko«.

MOGOČNO PRIČEVANJE

Prisotni so pravkar uživali na miroljubnem štiridnevnem kongresu. In mnogi, ki niso bili Jehovine priče, so z ugodjem opazovali urejenost in izredno obnašanje delegatov. S tem je bilo v vsej Grčiji dano mogočno pričevanje.

Drugi dan kongresa so časopisi objavili dobre panoramske posnetke množice, zbrane na stadionu. Časopisni komentarji so bili objektivni. Tudi s televizije so prišli in snemali različne dele programa, kakor na primer biblijske drame, ki so ponazorile različna temeljna načela. Te posnetke in slike polnega stadiona je prenašala državna televizija — nekaj, o čemer se pred enim letom še ni nikomur niti sanjalo.

Miroljubni kongres, dober program z izgrajujočim pojasnilom o Bogu in njegovih namenih kakor tudi urejenost Prič se je mnogim ljudem zdel kot nasprotje Boga sramotečega obnašanja duhovništva in cerkvenih organizacij. Na ulicah, ki so vodile do stadiona, so fanatični religionisti širili svoje sramotilne traktate in poizkušali ljudi spodbuditi k sovražnim dejanjem proti Pričam. Drugi fanatiki so šli v bližnjo cerkev po ikone kakor je »razpelo« in »kerubi s šestimi perutnicami« in so jih pod vodstvom nekega duhovnika postavili stadionu nasproti. Peli so cerkvene pesmi in grozeče dvigali roke proti mimoidočim Pričam. Med to glasno demonstracijo so zvonli z bližnjih cerkva mrtvaški zvonovi.

Toda prišlo ni do nobenega resnega dogodka. Jehovinim pričam so posebej priporočili, da se v vseh situacijah še naprej obnašajo mirno in nikakor izzivajoče. Nobene pozornosti niso polagali na kršilce miru in so se izogibali vsake diskusije, ki bi nekoga lahko razdražila ter bi lahko vodila do hrupa.

Predzadnji kongresni dan se je zbralo preko 400 duhovnikov v St. Irenski cerkvi. V Atenah izhajajoči časopis Akropolis je poročal: »400 DUHOVNIKOV OBSODILO KONGRES — BORILI SE BODO PROTI PONOVITVI NEGLEDE NA STROŠKE«. List je objavil resolucijo, ki so jo sestavili duhovniki, v kateri je bilo rečeno: »Mi grškoortodoksni duhovniki, ki smo se danes zbrali k splošnemu klerikalnemu zboru,. .. izražamo naše živo vznemirjenje... Okoliščina, da se je kljub korakom, ki jih je naredila Sveta sinoda — monsinjor Serafim, nadškof iz Aten in vsa Grčija, in visoko spoštovani metropolit — da to dovoljenje (za kongres) predstavlja sovražno dejanje proti cerkvi, ker pri (Jehovinih pričah) ne gre samo za neko drugo verovanje, temveč za zaprisežene sovražnike in preganjalce cerkve. ... Opozarjamo vlado, parlament dežele in vse državne upravne položaje, da smo se mi kot dušni pastirji, voditelji, pomočniki in prijatelji našega zavestnega, prijaznega in pobožnega grškega ljudstva, pripravljeni pri vseh podobnih bodočih postopkih vlade brezobzirno boriti za vsako ceno.«

Toda nepristranski opazovalci so lahko seveda brez nadaljnjega spoznali, da Jehovine priče ne pokazujejo niti prezira do vladavine niti ne preganjajo cerkve na kakršenkoli način. Predvsem je bilo grškoortodoksno duhovništvo, ki je do vlade in ustave jasno pokazalo sovražno stališče in se na nekrščanski način vmešavalo v politiko. Duhovništvo je bilo tisto, ki se je poslužilo preganjanja v prizadevanju, da prepreči kongres Jehovinih prič, ko je dvignilo obrekovalske obtožbe in poizkušalo dvigniti ljudstvo proti tem miroljubnim kristjanom.

Policija se je zadržala zelo pohvalno, ko je pazila, da so ostale ohranjene pravice ljudstva. To vzorno postopanje grške policije je bilo opravičeno pohvaljeno. Ko je nekaj rogoviležev poškodovalo parkirane avtomobile Jehovinih prič, je policija predlagala, da se postopa proti krivcem. Da pa bi pri tej prireditvi že vnaprej izključili vsako težavo, so bile Priče mnenja, naj se proti tem nezakonitim elementom ničesar ne ukrene. K sreči se je ponudila neka Jehovina priča, ki ima avtodelavnico, da na svoje stroške popravi poškodovana vozila.

V teh štirih kongresnih dnevih in zatem je bila ta prireditev tema časopisnih vesti. Povsod so diskutirali o tem. Mnogi odkritosrčni ljudje so bili ogorčeni zaradi gnusnih demonstracij in neprimernih protestov cerkvenih organizacij.

Znani odbornik mesta Atene in komentator vodilnega atenskega dnevnika je pisal: »Nisem mogel razumeti neobvladanega besa (cerkvenih) organizacij, ki so si glave Jehovinih prič zaželeli na plošči.« (To Vima, 16. julij 1975.) Neki drugi atenski časnik je objavil lep posnetek kongresa in ko so nekateri bralci protestirali proti poročilu o kongresu, je list objavil naslednje stališče: »Če se toliko tisoč ljudi zbere iz kakršnegakoli povoda na enem kraju, povzroči to poročila, natiskana z mastnimi črkami. Sedaj pa se vprašajte, dragi bralci — vseeno, če ste sovražno, prijazno ali ravnodušno razpoloženi — če lahko nek časopis takšno demonstracijo enostavno prezre.« (Atenski dnevnik Kathimerini, 12. julij 1975.)

Neki novinar je vprašal neko Pričo, ki je bila odgovorna za poročevalski oddelek: »Kaj pravite vi k temu, da so cerkve zvonile z mrtvaškimi zvonovi?« Priča je odgovorila: »Nam je ta kongres v veselje in srečo. Toda za nekatere ljudi je to čas žalovanja; zato zvonijo z mrtvaškimi zvonovi.«

Razpoloženje obeh skupin je bilo dejansko popolnoma nasprotno in spominjamo se besede, ki pravi, da tam, kjer je Božji duh, je tudi ‚ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vera, ponižnost, samoobvladanje‘. (Gal. 5:22, 23) Mislili smo tudi nehote na to, da je rekel Bog preroku Izaiji pred davnim časom: »Glej! hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi (nasprotniki) pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.« — Izaija 65:14.

OPAZOVALCI GOVORIJO POZITIVNO

Na opazovalce je naredila vtis red in čistoča, ki je vladala na vsem kongresu; to je zadevalo tudi osebe, ki so prej pokazovale neugodno stališče.

Uradniki in policisti, ki so bili odgovorni za urejevanje prometa in vzdrževanje javnega reda na področju stadiona, so izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da so Jehovine priče voljno poslušale navodila policije. Neki uradnik je rekel: »Če bi vse skupščine potekale tako urejeno, nas, policije, sploh ne bi rabili.«

Člani uprave stadiona so izrazili svoje cenjenje za mir, red in čistočo teh kristjanov. Rekli so, da bo stadion »Pričam ob vsakem času spet na razpolago«.

Neki obiskovalec, ki je stopil na stadion, je rekel: »Na tem stadionu ni tudi najmanjšega koščka papirja na tleh. Kako čisti ljudje so te Jehovine priče!« Neki novinar je rekel: »Stadion je bil polno zaseden, toda ... nihče ni kadil«, kar ga je zelo prevzelo. Zatem ko je neki inženir bližnje tovarne električnih aparatov večkrat prisostvoval programu, je rekel: »Sedaj bom vaše sestanke redno obiskoval.«

Da, ta kongres je bil pomemben, nepozaben dogodek. V delovanju krščanskih Jehovinih prič v Grčiji je bil gotovo mejnik. Zelo so cenili, da so lahko prvič svobodno doživeli takšen miroljubni kongres.

Vseh 19 211 prisotnih, ki so v nedeljo popoldan poslušali zaključne misli, se je suverenemu Gospodu Jehovi in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu iz srca zahvalilo za ta čudoviti dogodek. S ploskanjem so se zahvalili vsem tistim, ki so jim omogočili ta lepi kongres.

SPODBUDNI KONGRES TUDI V SOLUNU

Tri tedne po uspešnem kongresu Jehovinih prič v Atenah je bil v Solunu (v Makedoniji ležečem starem mestu Tesaloniki) podobni štiridnevni kongres. Zadnji dan tega kongresa, 3. avgusta, je navdušena množica 10 124 prisotnih poslušala spodbudno pojasnjevanje o tem, da bo Božja pravična nova ureditev skoraj postala resničnost.

Grškoortodoksno duhovništvo in cerkvene organizacije so na ta kongres reagirale podobno kakor na onega v Atenah. Toda odgovorni uslužbenec žandarmerije v centralni Makedoniji je pojasnil kongresnemu vodstvu: »Ustava in zakon države vas varujeta, pa tudi mi smo za to tu, da vam med kongresom in kjerkoli je potrebno, nudimo zaščito.« Policijski predsednik v Solunu je dodal: »Naši možje bodo na razpolago za vašo zaščito. Osebno vem, da ste zakonom zvesti ljudje in v vaši bližini pravzaprav ne bi bili potrebni policisti. Toda naši možje bodo tam.« Tako so te oblasti v Solunu prav tako pokazale svoje spoštovanje do nove grške ustave, kakor pred tem v Atenah.

Vsi prisotni so se prav tako kakor bratje tri tedne pred tem v Atenah razveseljevali blagoslova svobode zbiranja, ker so lahko poslušali Božjo besedo.

[Podčrtna opomba]