Vztrajno tecimo v tekmi
»Vztrajno tecimo v tekmi, ki je pred nami.« (HEB. 12:1)
1., 2. S čim je apostol Pavel primerjal krščansko življenje?
VSAKO leto so marsikje po svetu organizirane maratonske tekme. Tako imenovani elitni tekači imajo en sam cilj: da bi zmagali. Večina drugih pa ve, da ne morejo zmagati. Ti so ponosni že na to, če jim uspe progo preteči do konca.
2 Sveto pismo primerja krščansko življenje s tekmo. Apostol Pavel je na to opozoril sokristjane v staroveškem Korintu v svojem prvem pismu, ki ga je naslovil nanje. Takole je napisal: »Ali ne veste, da na tekmi tečejo vsi tekači, toda samo eden dobi nagrado? Tecite tako, da jo boste dosegli.« (1. Kor. 9:24)
3. Kaj je hotel reči Pavel, ko je omenil, da dobi nagrado samo en tekmovalec?
3 Ali je Pavel s tem hotel reči, da nagrada – življenje – čaka samo enega od njih, vsi drugi pa tečejo zaman? Nikakor ne! Športniki, ki tečejo na tekmah, veliko vadijo in si na vso moč prizadevajo zmagati. Pavel je želel, da bi si sokristjani ravno tako prizadevali v tekmi za večno življenje. Samo tako bodo lahko upali na nagrado. Da, v krščanski tekmi dobijo nagrado vsi, ki pretečejo ciljno črto.
4. O čem moramo razmisliti v zvezi s tekmo, v kateri sodelujemo?
4 Za vse, ki so pričeli sodelovati v tekmi za življenje v naših dneh, so te besede spodbudne, pa tudi streznjujoče. Zakaj? Ker se z nagrado – življenjem v nebesih ali na rajski zemlji – ne more primerjati prav nobena nagrada, ki jo prejmejo tekmovalci na dobesednih tekmah. Res pa je, da je krščanska tekma dolga in naporna, poleg tega je na njej veliko ovir, premotitev in nevarnosti. (Mat. 7:13, 14) Na žalost so se zaradi tega nekateri upočasnili, odnehali ali celo padli. Katere pasti in nevarnosti lahko pričakuješ na tej tekmi za življenje? Kako se jim lahko ogneš? Kaj ti lahko pomaga, da boš pritekel do cilja in tako zmagal?
Za zmago je potrebna zdržljivost
5. Kaj je v Hebrejcem 12:1 Pavel rekel glede tekme?
5 Ko je Pavel pisal pismo hebrejskim kristjanom v Jeruzalemu in Judeji, je ponovno spomnil na nekatere značilnosti športnih iger oziroma tekmovanj. (Beri Hebrejcem 12:1.) V njem ni le pokazal, zakaj kristjan lahko vztraja v tekmi za življenje, temveč je opozoril tudi na to, kaj mora delati, da bi zmagal. V nadaljevanju bomo pregledali, kaj je po navdihnjenju svetoval hebrejskim kristjanom, iz česar bomo lahko dobili pouk tudi za nas danes. Vendar zdaj najprej razmislimo o tem, kaj je navedlo Pavla, da je napisal to pismo, in k čemu je skušal spodbuditi svoje bralce.
6. Pod kakšnim pritiskom so bili kristjani zaradi verskih voditeljev?
6 Kristjani prvega stoletja, še posebej tisti, ki so živeli v Jeruzalemu in Judeji, so se morali spoprijemati s številnimi preizkušnjami in težavami. Močno so jim nasprotovali judovski verski voditelji, ki so še vedno imeli velik vpliv na ljudi. Skoraj 30 let prej so dosegli, da so Jezusa Kristusa pod obtožbo uporništva usmrtili kot kriminalca. In sedaj očitno niso nameravali odnehati v svojem prizadevanju, da bi kristjane ustavili. V Apostolskih delih lahko beremo vrsto pripovedi o tem, kako so kristjanom grozili in jih napadali, in to že skoraj takoj po čudežnih dogodkih na binkošti leta 33 n. št. Zaradi tega so zvesti kristjani takrat nedvomno zelo težko živeli. (Apd. 4:1–3; 5:17, 18; 6:8–12; 7:59; 8:1, 3)
7. V kakšnih težavnih časih so živeli kristjani, ki jim je Pavel pisal?
7 Ti kristjani so poleg tega živeli v obdobju tik pred koncem takratne judovske stvarnosti. Jezus jim je rekel, da nezvesti judovski narod čaka uničenje. Opisal pa je tudi, kaj vse se bo dogajalo pred koncem, ter jim dal določna navodila za preživetje. (Beri Luka 21:20–22.) Kaj naj bi delali? Posvaril jih je: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel.« (Luk. 21:34)
8. Zakaj so se nekateri kristjani upočasnili ali odnehali?
8 Takrat, ko je Pavel napisal pismo Hebrejcem, je od Jezusovega svarila minilo že skoraj 30 let. Kako je minevanje časa vplivalo na te kristjane? Nekateri so popustili pritiskom in premotitvam vsakdanjega življenja ter nehali duhovno napredovati, od česar je sicer bila odvisna njihova notranja moč. (Heb. 5:11–14) Drugi so očitno menili, da bi bilo veliko lažje, če bi živeli tako kot večina Judov okoli njih. Ti navsezadnje niso povsem zapustili Boga – do neke mere so še vedno upoštevali njegovo Postavo. Spet drugi kristjani so se pustili prepričati ali ustrahovati posameznikom v občini, ki so trmasto vztrajali pri tem, da bi se morali kristjani ravnati po Mojzesovi postavi in tradiciji. Kako je skušal Pavel pomagati sokristjanom, da bi ostali duhovno čuječi in še naprej vztrajno tekli v tekmi za življenje?
9., 10. a) Kakšno spodbudo lahko preberemo na koncu 10. poglavja Pavlovega pisma Hebrejcem? b) Zakaj je Pavel pisal o tem, kako so staroveški priče pokazali vero?
9 Zanimivo je videti, kako si je Pavel po Božjem navdihnjenju prizadeval okrepiti hebrejske kristjane. V 10. poglavju svojega pisma je poudaril, da je Postava samo »senca prihodnjih dobrih stvari«, in jasno prikazal, da so nam grehi lahko odpuščeni samo po Kristusovi odkupni žrtvi. Malo pred koncem tega poglavja je svoje bralce spodbujal: »Potrebujete namreč zdržljivost, da boste, potem ko boste izpolnili Božjo voljo, prejeli to, kar vam je obljubljeno. Kajti ‚še zelo malo‘ in ‚prišel bo ta, ki prihaja, in ne bo zamujal‘.« (Heb. 10:1, 36, 37)
10 Pavel je v 11. poglavju pisma Hebrejcem zelo dobro pojasnil, kaj je prava vera v Boga. To je tudi ponazoril z navajanjem zgodovinskih zgledov moških in žensk, ki so pokazali trdno vero. Ali je s tem zašel od svoje teme, namreč od pisanja o zdržljivosti? Nikakor. Apostol je imel v mislih, da morajo kristjani vedeti, da verni ljudje potrebujejo pogum in zdržljivost. Zato je omenil številne moške in ženske, ki so v preteklosti ostali zvestovdani Jehovu tudi v zelo težkih okoliščinah. Njihov zgled naj bi te hebrejske kristjane okrepil, da bi zdržali preizkušnje in težave, ki so jih prestajali. Zato je lahko po tem, ko je navedel primere tega, kako so pokazali vero zvestovdani Božji služabniki v preteklosti, rekel: »Ker nas torej obdaja tako velik oblak prič, se tudi mi znebimo vsakega bremena in greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje. Vztrajno tecimo v tekmi, ki je pred nami.« (Heb. 12:1)
»Oblak prič«
11. Kako lahko na nas vpliva razmišljanje o »velikem oblaku prič«?
11 Tisti, ki so sestavljali »velik oblak prič«, niso bili zgolj gledalci ob progi, ki bi samo opazovali tekmo oziroma gledali, ali bo njihov priljubljeni atlet oziroma ekipa zmagala. Ne, za te Jehovove služabnike bi se lahko reklo, da so sodelovali v tekmi. In vztrajno so tekli do samega konca. Čeprav so umrli, lahko nanje gledamo kot na izkušene tekače, ki s svojim zgledom spodbujajo nove. Samo zamisli si sedaj, kako bi se najverjetneje počutil tekmovalec, če bi vedel, da ga gledajo nekateri od najbolj izkušenih tekačev. Ali ga to ne bi spodbujalo, da bi dal vse od sebe ali pa celo presegel samega sebe? Staroveški priče so dokazali, da je v tekmi za življenje, pa naj bo ta še tako naporna, mogoče zmagati. Zato je lahko hebrejskim kristjanom v prvem stoletju razmišljanje o »oblaku prič« vlivalo pogum, da so vztrajno tekli, in podobno ga vliva tudi nam.
12. Zakaj so zgledi, ki jih je omenil Pavel, pomembni tudi za nas danes?
12 Mnogi zvesti Božji služabniki, ki jih je omenil Pavel, so živeli v podobnih okoliščinah kakor mi danes. Tako je denimo Noe živel v obdobju, preden je vesoljni potop pokončal takratni svet. Mi pa smo tik pred koncem sedanje stvarnosti. Abrahamu in Sari je Jehova rekel, naj zapustita dom, ne živita več zase, temveč za njega, ter naj čakata, da bo izpolnil svoje obljube. Od nas prav tako pričakuje, da se odrečemo sebi in si prizadevamo za njegovo odobravanje in blagoslove. Mojzes je potoval skozi strašljivo pustinjo, da bi prišel v Obljubljeno deželo. Mi pa gremo skozi to propadajočo stvarnost naproti obljubljenemu novemu svetu. Resnično je vredno, da premislimo, kaj vse so prestali ti ljudje, ter se učimo iz njihovih dobrih dejanj in napak, vrlin in slabosti. (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11)
Zakaj so lahko vztrajali do konca?
13. S čim vse se je moral spoprijeti Noe in kaj mu je pomagalo, da je bil pri tem uspešen?
13 Zakaj so lahko ti Jehovovi služabniki vztrajali v tekmi in zdržali do konca? Bodimo pozorni na to, kaj je napisal Pavel glede Noeta. (Beri Hebrejcem 11:7.) Za Noeta so bile »vode potopa«, ki se jih je Bog namenil poslati »na zemljo, da uničijo vsa bitja«, nekaj, »kar se še ni videlo«. (1. Mojz. 6:17) Kaj takega se ni še nikoli zgodilo. Toda Noe kljub temu ni sklenil, da je nemogoče, da bi do potopa prišlo, oziroma da ga najbrž nikoli ne bo. Zakaj ne? Ker je veroval, da bo Jehova vse, kar je rekel, tudi izpolnil. Niti ni razmišljal, da je naloga, ki jo je dobil, pretežka. Ne, »storil je natanko tako«. (1. Mojz. 6:22) Če pomislimo, kaj vse je moral narediti – zgraditi barko, zbrati živali, pripraviti zalogo hrane za ljudi in živali, oznanjevati svarilno sporočilo in skrbeti za svojo družino, da ostane duhovno močna – lahko vidimo, da to nikakor ni bila majhna naloga. Pa vendar je Noe storil »natanko tako«. Zaradi svoje vere in zdržljivosti je skupaj z družino preživel potop in bil bogato blagoslovljen.
14. Kdaj vse sta Abraham in Sara pokazala vero v Boga ter kaj se lahko od njiju naučimo?
14 Naslednja, ki ju najdemo na Pavlovem seznamu »oblaka prič«, sta Abraham in Sara. Odpovedala sta se normalnemu življenju v Uru in njuna prihodnost je bila videti negotova. Postala sta zgled neomajne vere in poslušnosti v težavnih časih. Abraham je bil pripravljen tako veliko žrtvovati za pravo čaščenje, da je ustrezno imenovan »oče vseh tistih, ki verujejo«. (Rim. 4:11) Ker so bralci Pavlovega pisma dobro poznali podrobnosti iz Abrahamovega življenja, je apostol omenil samo nekatera dejanja tega očaka. Vseeno pa je to zadostovalo, da je lahko napisal pomemben pouk: »Vsi ti [tudi Abraham in njegova družina] so pomrli v veri in niso doživeli izpolnitve obljub, vendar pa so jih videli od daleč in jih pozdravljali ter so javno razglašali, da so tujci in začasni prebivalci v deželi.« (Heb. 11:13) Jasno je, da sta vera v Boga in osebni odnos z njim tem Božjim služabnikom pomagala, da so lahko vztrajno tekli.
15. Zakaj se je Mojzes odločil za življenje z Božjim narodom?
15 Še en zgleden Jehovov služabnik, ki spada k »oblaku prič«, je Mojzes. Odrekel se je življenju v blaginji in raje »izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom«. Kaj ga je navedlo k temu? Pavel je povedal, da je imel Mojzes svoje oči »uprte v nagrado, ki ga je čakala,« in je bil »stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Beri Hebrejcem 11:24–27.) Mojzes se ni pustil zmamiti »začasnemu užitku od greha«. Bog je bil zanj tako zelo resničen in njegove obljube tako zanesljive, da je lahko pokazal izjemen pogum in zdržljivost. Bil je neutruden, ko je Izraelce vodil iz Egipta v Obljubljeno deželo.
16. Zakaj Mojzesa ni strlo to, da mu ni bilo dovoljeno vstopiti v Obljubljeno deželo?
16 Podobno kakor Abraham tudi Mojzes ni doživel izpolnitve Božjih obljub. Ko so bili Izraelci na pragu Obljubljene dežele, mu je Bog rekel: »Od daleč boš sicer videl deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, toda vanjo ne boš vstopil.« Tako je bilo zato, ker je skupaj z Aronom v jezi zaradi upornosti ljudstva ravnal »nezvesto [do Boga] sredi Izraelovih sinov pri meríbskih vodah«. (5. Mojz. 32:51, 52) Ali ga je to strlo oziroma je bil zaradi tega užaljen? Ne. Blagoslovil je ljudstvo in svoj govor sklenil z besedami: »Srečen si, Izrael! Kdo je kakor ti, ljudstvo, ki ga Jehova rešuje? On je ščit, ki ti pomaga, tvoj vzvišeni meč.« (5. Mojz. 33:29)
Pouk za nas
17., 18. a) Kaj se v zvezi s tekmo za življenje lahko naučimo od »oblaka prič«? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?
17 Iz pregledovanja življenja nekaterih, ki sestavljajo »oblak prič«, ki nas obdaja, lahko jasno vidimo, da moramo popolnoma verovati v Boga in njegove obljube, če želimo v tekmi vztrajati do konca. (Heb. 11:6) Vera ne sme biti zgolj postranska stvar, temveč mora biti središče našega življenja. Jehovovi služabniki lahko nasprotno od ljudi, ki nimajo vere, vidimo dlje od tega, kar je pred našimi očmi. Vidimo lahko »Nevidnega« in tako vztrajno tečemo v tekmi za življenje. (2. Kor. 5:7)
18 Krščanska tekma ni lahka. Vendar je mogoče preteči progo do konca. V naslednjem članku bomo pregledali, kakšna pomoč nam je pri tem še na voljo.
Ali lahko pojasniš?
• Zakaj je Pavel obširno pisal o zvestih staroveških pričah?
• Kako nam lahko to, da imamo pred očmi »oblak prič«, pomaga, da vztrajno tečemo v tekmi za življenje?
• Kaj si se naučil iz pregledovanja zgledov zvestih prič, kot so Noe, Abraham, Sara in Mojzes?
[Slika na strani 19]
Abraham in Sara sta bila pripravljena zapustiti udobje Ura.