Ne dopusti, da bi ti moda ali zabava postali zanka

»V krotkosti naj svari nasprotnike, če bi jim morda Bog dal izpokorjenje v spoznanje resnice, in bi se iztreznili in ušli iz pasti hudičeve, ko jih je bil ujel v voljo svojo.« — 2. Tim. 2:25, 26.

1. Zakaj lahko satanove metode, s katerimi priteguje pozornost ljudi, primerjamo z zankami ali pastmi?

LOVCI vedo, da morajo svojo zanko skriti, če hočejo ujeti žival. Preden nič sluteča žival kaj opazi, past zgrabi ali se zanka zadrgne. Marsikatera past vsebuje vabo in mnoge živali so v past prišle zato, ker je vabljivost vabe pregnala njihovo pazljivost. Božji nasprotnik, satan hudič, je ustvaril sestav, v katerem prevladujejo sebična hrepenenja. Ta sestav je poln zank in pasti, v katere se kristjan zlahka ujame in lahko izgubi življenje, če ni stalno na preži. — Psalm 119:110.

2. Zakaj morajo biti kristjani danes bolj budni kakor kdajkoli prej?

² Ker smo že tako daleč napredovali v »čas konca«, je danes še bolj kot kdajkoli prej nevarno, da se nekateri ne dajo samo uloviti vabljivostim tega sveta, temveč da pride tudi veliki Jehovin dan nadnje kakor zanka. Tako zelo so zaposleni s svojim posvetnim prizadevanjem, da jih bo Jehovin dan uničenja hudobnih presenetil kakor skrita past, ki nenadoma zgrabi in jih usmrti. (Luk. 21:34, 35) »Trnje in zadrge so na potu spačenega; kdor hoče ohraniti dušo svojo, daleč bodi od njih!« — Preg. 22:5.

3. Kaj razumemo pod besedo »moda« in kakšna nevarnost je v tem, da hodimo z modo?

³ V tem članku se bomo ukvarjali z modo in potrebo po zabavi, ker je oboje zahrbtno sredstvo, ki ga satan uporablja, da zapeljuje kristjane. Moda je pravkar vladajoča smer, običaj ali navada, ki nastane iz posnemanja ali prilagojevanja. Pogosto je to muha ali fiksna ideja. Marsikaj lahko označimo za modo, toda najpogosteje se z modo misli oblačenje in pričeske. Tudi določen način hranjenja lahko postane moda. Moda je sicer samo trenutni pojav, toda lahko tako zelo zaposli pozornost in čas nekega kristjana, da stopijo v ozadje ali postanejo nepomembne važne stvari, ki so povezane z oboževanjem in izpolnjevanjem od Boga postavljenih zahtev za dosego večnega življenja.

4. Kakšne skrajnosti so se na področju mode oblačenja razvile v zadnjih letih?

⁴ V marsikaterem področju zemlje se moška in ženska moda oblačenja iz leta v leto le zelo malo spreminja, v mnogih deželah pa obstaja že nekaj let težnja po vpadljivem in nedostojnem oblačenju in nekateri so prišli celo do mnenja, da »vse gre«. Ni jim dovolj, da gojijo nemoralne, ohole ali uporniške misli. Želijo iti še dalje in izražati svoje mnenje s frizuro in oblačenjem, da, z vso svojo zunanjostjo. V nekaterih zahodnih deželah vidimo moške, ki se oblačijo kot ženske in ženske, ki se oblačijo kakor moški. Marsikatera moda, ki je zdaj popularna, bi veljala še pred nekaj leti za čudno.

5. Zakaj se lahko obleka in pričeska izkažeta kot zanki?

⁵ Kako lahko kristjani glede na te okoliščine ugotovijo, kaj naj nosijo in česa naj ne nosijo? Seveda ne želijo biti staromodni, toda če padejo v drugo skrajnost in se glede oblačenja in frizure pustijo voditi povsem temu svetu, gredo v satanovo zanko. Satan vse predobro ve, da ni težko nekoga zapeljati, da naredi nekaj korakov globlje v svet, če se ga lahko najprej zvabi, da naredi prvi korak in se na zunaj istoveti z modo tega sveta, ki je pod njegovo oblastjo.

6. Čemu se bo pustil kristjan voditi pri izbiri obleke?

⁶ V 1. Tim. 2:9, 10 se krščanske žene opozarja, naj nosijo lepo urejene obleke in se krasijo s skromnostjo. To temeljno načelo velja seveda tudi za moške v skupščini. Če premislimo, ali naj se oblačimo po določeni modi, se lahko vprašamo, če je obleka, da, vsa naša zunanjost, primerna ali neprimerna in ali spravlja druge v zadrego. Večkrat izgleda nedostojno, če nosi moški tesne hlače, prav tako kakor je kratka ali razgaljajoča obleka nedostojna za žensko. Ali ima neka sestra, če se pripogne ali poizkusi na odru dostojno sesti, težave zaradi kratkega krila? Ali zbudimo s svojo zunanjostjo pri drugih napačno predstavo, da živimo nemoralno življenje, da smo domišljavi ali uporni?

7. Katero važno dejstvo bo krščanskim Jehovinim pričam pomagalo, da se primerno oblačijo, ne glede na to, kje živijo?

⁷ Jehovine krščanske priče so služabniki Jehove, velikega suverena vesolja, in to dejstvo naj bo odločilno za to, kako se oblačimo. Kaj pričakujejo ljudje v tvojem področju od Božjega služabnika? V svetu je moda oblačenja silno različna in zato ni stvar vodilnega telesa Jehovinih prič, da za neko deželo ali področje ugotovi, kakšna vrsta obleke je primerna ali dostojna. Če obstajajo resni dvomi glede določene mode, bi bilo bolje, da se po njej ne oblačimo. Bolje je veljati za malo nemodernega, kakor pa zbujati vtis, da smo brez sramu, domišljavi ali neurejeni.

8. Kako lahko neka sestra ve, če je v njenem področju primerno nositi hlače ali hlačne obleke?

⁸ Če nošenja hlač ali hlačnih oblek za žene večji del prebivalstva ne odobrava, bi bilo za krščansko sestro priporočljivo, da se v javnosti drugače oblači. Ob mrzlem vremenu lahko uredi tako, da gre le za kratek čas na prosto ali se večkrat pogreje. Toda v mrzlem področju, kjer je zaradi vremena v navadi nositi hlače, je za krščansko ženo gotovo primerno, da se tudi tako obleče. V mnogih krajih so tako pionirji lahko ohranili dobro zdravje, čeprav so bili mnogo ur na oznanjevanju. Če je neka krščanska sestra glede kakšne posebne mode negotova, lahko o tem govori z možem ali z enim od starešin krščanske skupščine. Starešine naj ne poskušajo drugim vsiliti lastnega okusa, toda verjetno bodo sposobni povedati, kaj velja v tem področju za sprejemljivo. Otroci naj glede vprašanja, kako se naj oblačijo in češejo, poslušajo svoje starše.

9. Kateri dogodek pokaže, da je pod določenimi okoliščinami morda potrebno narediti spremembe na osebnem izgledu, da ne bi preprečili drugim spoznati pot življenja?

⁹ Tudi nenavadna pričeska lahko prispeva k temu, da zaidemo v satanovo zanko in povzročimo spotikanje. Neki mladi mož na primer v Združenih Državah je zelo lepo napredoval v svojem študiju Biblije in gnalo ga je, da skupaj z izkušeno pričo drugim oznanja dobre stvari, ki se jih je naučil. Že kot mladoletnik si je pustil rasti brado in ker so nekateri trgovski možje nosili brade, je menil, da njegova brada pri oznanjevanju ne bo nikogar motila. Toda na nekih vratih se je komaj predstavil, ko je stanovalka rekla: »Žal mi je, mladi mož. Toda ne bi se želela vplesti v študentske vstaje.« Lahko je rekel, kar je hotel — ni se mu posrečilo pojasniti nesporazuma in pogovor je bil končan tako, da je žena zaprla vrata. Tedaj je mladi mož vprašal oznanjevalca, kaj je storil napačnega. Brat ga je spodbudil, naj malo razmisli, v kakšnem odnosu je njegova zunanjost z njegovo trditvijo, da je Božji služabnik. Ker novi oznanjevalec Kraljestva ni hotel biti kriv za spotikanje, da zaradi njega ne bi kdo prišel na pot življenja, si je brado obril. Ali bi bil ti pripravljen storiti prav tako ali narediti podobne spremembe, če bi tvoja zunanjost v določenem področju zbujala napačen vtis?

10. Kako lahko s svojo obleko zgrešimo namen oznanjevalske dejavnosti?

¹⁰ Upoštevati moramo, da svet Jehovino ljudstvo dobro opazuje. Vest o Kraljestvu, ki jo prinašamo ljudem, je včasih ocenjena po zunanjosti tistih, ki jo oznanjujejo. Možno je, da krščanski brat ali krščanska sestra s svojo obleko toliko pritegne pozornost stanovalca, s katerim govori, da sploh ne pazi na vest ali pride končno do sklepa, da nimamo nikakršnih drugačnih moralnih pojmov in temeljnih načel kakor ljudje iz sveta. Če je tako, oznanjevalec vesti zgreši namen svojega oznanjevanja. Včasih smo se prisiljeni čemu odreči, da ne bi navedli koga na spotikanje. Takšno stališče je imel tudi apostol Pavel: »Nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita, temveč v vsem se izkazujemo kakor Božje služabnike.« — 2. Kor. 6:3, 4.

PRETIRANA SKRB ZA ZDRAVJE JE LAHKO ZANKA

11. Zakaj lahko postane pretirana skrb za zdravje kristjanu prava zanka?

¹¹ Mnogi posvečajo hrani in negi telesa pretirano pozornost. Toda tudi pretirana skrb za zdravje lahko postane zanka. Obstaja nevarnost, da se tako zelo ukvarjamo s hrano in boleznimi, da postanejo za nas te stvari važnejše kakor oznanjevanje dobre vesti in upanje v novi sestav, v katerem bodo vse bolezni resnično ozdravljene. Seveda moramo biti razumni in paziti na svoje zdravje; določena hrana ali določena zdravila so lahko koristna za naše zdravstveno stanje, toda to naj bo osebna zadeva, ki igra v naši službi Jehovi stransko vlogo. Pavel je energično opozarjal pred tem, da bi hrana postala sporno vprašanje. (Rim. 14:1—23) »Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.« (1. Kor. 10:31) Zato ne dopusti, da bi postala pretirana skrb za pravilno hrano in tvoje zdravje prava zanka ali da bi s tem druge navajal na spotikanje.

12. Do kakšnega zaključka pridemo, če preiščemo skrajnostne poglede na oblačenje, hrano itd. na osnovi Biblije?

¹² Biti nam mora jasno, da skrajnostni pogledi na obleko, frizuro, hrano ali druge stvari lahko povzročijo, da ne delamo več Božje volje, temveč da se pustimo zaplesti v zadeve sveta. Pogosto so s tem povezani posebni izdatki, in to zopet zahteva, da več delamo, da lahko te reči plačamo. Moda zato pogosto ni nič drugega kakor zahrbtna zanka velikega nasprotnika, satana hudiča. »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi. Zatorej ne bodite nespametni, marveč umejte, kaj je volja Jehovina.« — Efež. 5:15—17.

NE DOVOLIMO, DA BI ZABAVA POSTALA ZANKA

13. a) Kako je satan izkoristil človekovo zahtevo po zabavi? b) Kaj naj zabava povzroča?

¹³ Ko je naš ljubeči nebeški Oče ustvaril človeka, mu je dal sposobnost, da se lahko razveseljuje na razne načine, med ostalimi tudi tako, da zabava sebe in druge. Toda satan pogosto izkoristi človekovo sposobnost, da se razveseljuje nečesa dobrega, tako da ima to zanj slabe ali škodljive učinke. To zadeva še posebno področje zabave. Kristjani vedo, da dobra zabava zadovoljuje določeni potrebi. V vsakdanji ritem prinaša prijetno spremembo, in to oskrbi telesu in mislim potrebno sprostitev in osvežitev. Zabava je koristna samo takrat, če deluje na telo in duha krepilno in blagodejno, ne pa škodljivo.

14. Katera vprašanja nam bodo pomagala pri izbiri zabave, ki bo na telo in duha delovala krepilno in blagodejno?

¹⁴ Če gre zato za izbiro zabave, se vedno vprašajmo: Ali je v soglasju s krščanskimi temeljnimi načeli? Kako bo vplivala na srce in razum? Kako bo delovala na druge? Če upoštevamo te faktorje, lahko preprečimo, da bi nam zabava postala zanka, ker bi nas tako zelo zaposlila, da bi izgubili svojo vero ali pričeli nekrščansko živeti.

15., 16. a) Po čem lahko spoznamo, kako priljubljen je šport kot zabava? b) Kakšno uravnovešeno stališče naj imajo kristjani do športa?

¹⁵ Eden najpomembnejših načinov zabave v svetu je šport. Mnogi se aktivno ukvarjajo s športom; drugi so navdušeni gledalci. Po drugi svetovni vojni vlada veliko navdušenje za razne vrste športa. Pogosto so stadioni vse do zadnjega napolnjeni. Navijači kljubujejo slabemu vremenu, potujejo daleč in plačujejo visoke vstopnine, da bi prisostvovali igram. Nekateri lahko naštejejo neskončne statistike iger in svojih igralcev, kar pokaže, koliko časa in pozornosti to zahteva.

¹⁶ Apostol Pavel je dal mlademu nadzorniku Timoteju nekaj smernic in rekel med drugim: »Vadi se pa v pobožnosti; zakaj telesna vaja je za malo koristna, pobožnost pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega.« (1. Tim. 4:7, 8) Apostol Pavel je torej priznal, da so lahko telesne vaje za telo koristne, toda v primerjavi z glavnim ciljem, s predanostjo Bogu, morajo igrati podrejeno vlogo. Zmerno ukvarjanje s športom lahko nudi priliko za dobra prijateljstva, zabavo in telesno razgibavanje, kar je lahko ugodno za telo in tudi duha. Pretirano navdušenje za šport lahko človeku jemlje potrebno spanje in počitek. To bi bilo nerazumno. Pričnemo lahko šport jemati preveč resno in se zanj preveč žrtvujemo. Lahko si nakopljemo težke telesne poškodbe. Šport lahko pospešuje tekmovalnega duha. Uravnovešeni kristjan se varuje tekmovalnega duha, ki naredi človeka, ki druge premaga, ponosnega. (Gal. 5:26) Kdor želi svojo moč in svoj čas prihraniti za važnejše stvari, ki so povezane s predanostjo Bogu, mora biti zmeren. Biblija svetuje: »Krotkost (razumnost, NS) vaša bodi znana vsem ljudem.« (Fil. 4:5) Jezus je opozarjal pred tem, da bi se »Božja beseda«, posajena v srce, zadušila zaradi »slasti življenja«. — Luk. 8:11, 14.

17. Zakaj morajo kristjani, ki hodijo v šolo, paziti, da njihovo športno udejstvovanje ne postane zanka?

¹⁷ Mladi kristjani, ki še obiskujejo šolo, morajo paziti posebno na to, da šport v njihovem življenju ne postane najvažnejši. Kdor se prekomerno ukvarja s športom, je v nevarnosti, da bi zanemarjal preučevanje Biblije in delo za Kraljestvo. Čast igrati v nekem moštvu in navdušenje nad zmago so zahrbtne zanke, ki lahko kristjana ulovijo, preden se tega zave. Kdor se v duhovnem pogledu zanemarja in istočasno slabi zaradi slabe družbe, tekmovalnega duha in želje po priljubljenosti, postavlja življenje na kocko. »Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.« — Preg. 13:14.

18. Zakaj naj skrbno pazimo, kakšne filme ali igre si bomo ogledali ?

¹⁸ Ali gremo lahko za zabavo v kino, pogledamo televizijske filme ali gledališke igre? O tem mora odločati seveda vsak sam. Vendar nas Biblija svari: »In ne ravnajte se po tem svetu, temveč spremenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja, dobra in prijetna in popolna.« (Rim. 12:2) Kristjanom mora biti jasno, da je satan »bog tega sestava stvari« in da je večina ljudi prišla pod njegov slab vpliv. »Ves svet leži v Hudobnem.« (2. Kor. 4:4; 1. Jan. 5:19) To lahko spoznamo, če opazujemo, kaj se ponuja v kinu, televiziji in na odru. Producentom gre za kopičenje denarja in večina jih kar naravnost pove, da se danes najbolje prodajata seks in nasilje. Če gredo zato člani neke krščanske družine kdaj v kino ali v gledališče, so odgovorni za skrbno izbiranje.

19. Zakaj si ne moremo privoščiti zabave, ki nam duhovno škoduje?

¹⁹ Toda tudi če se trudiš biti izbirčen, se lahko zgodi, da film ali gledališka igra nista samo informativna ali zabavna in namenjena sprostitvi, temveč imata razkrajajoči vpliv. Ali boš imel dovolj poguma, da boš vstal in ugasnil televizor ali zapustil kinodvorano ali gledališče? Neprestano moramo paziti, kaj imamo v mislih in sprejemamo v svoje srce in nikar ne mislimo, da moramo spoznati slabo, da se prepričamo, da je slabo. Pavel je pisal: »Sicer pa, bratje, kar je čestito, kar pravično, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« (Fil. 4:8) Če to storimo, v našem razumu ni več prostora za nemoralne, nasilne ali druge slabe stvari.

20., 21. a) Zakaj naj krščanski starši strogo pazijo, kaj si otroci ogledajo na televiziji? b) Kaj naj storimo, namesto da zapravljamo čas s televizijskimi oddajami, ki so malo ali sploh nič vredne?

²⁰ Raziskave so pokazale, da so v Združenih državah otroci poprečno 500 do 1000 ur na leto pred televizijskim aparatom. Nekateri starši posadijo otroka pred televizor, da ostane miren in jih ne moti. Toda kako vpliva to na otroka, čigar razum je za vse vtise zelo sprejemljiv? Psihiater za otroke dr. Arthur R. Timme opozarja, naj otrok ne navajamo na gledanje televizije, ker »škodljivo vpliva na razum odraščajočih otrok. ... Odraščajo s povsem napačno predstavo o pravici in krivici v človeških odnosih.« Iz poročil dnevno slišimo za otroke, ki so vpleteni v nasilje in perverznosti, in nobenega dvoma ni, odkod imajo večino spodbud za to. Starši, ali skrbno bedite nad tem, kaj si vaši otroci na televiziji ogledajo?

²¹ Ugotovimo lahko tudi, da nekateri odrasli vključijo televizijo, da bi se razvedrili, nato pa si ogledajo vse, kar je na programu, namesto da bi kaj brali, razmišljali ali se kako drugače ustvarjalno udejstvovali. Večkrat je soba polna hrupa in ko nato vse utihne, je opaziti nekak nervozni nemir. Toda pravi Božji služabniki ne smejo dovoliti, da bi jih obvladalo »obdobje razvedrila«. Čas je preveč dragocen, da bi ga smeli razsipati. Kako osvežujoče bi vendar bilo v takšnem primeru enostavno izključiti televizor in v miru kaj prebrati iz Božje besede! To zahteva seveda samovzgojo, toda zares se izplača.

22. Katera vprašanja si lahko postavi kristjan, ki rad pleše, in katera temeljna načela naj upošteva?

²² Spet druga vrsta razvedrila je ples. V biblijskih časih so plesali, da bi izrazili radost in slavili Boga. (Ps. 149:3; 150:4) Ali lahko kristjan pleše današnje plese? Vsakdo mora sam odločati, kaj lahko v tem pogledu stori. Je pa nekaj odločilnih faktorjev, ki jih treba upoštevati. S kom pleše kristjan? S kom se druži? Kje pleše? Kakšnega izvora je ples? Kakšne gibe zahteva? Ali obstaja nevarnost, da bi zbudil nečiste misli, ali služi samo telesni aktivnosti in je nedolžna zabava? Če plešejo poročeni kristjani, je priporočljivo, da plešejo s svojim zakonskim partnerjem. Če neporočeni kristjani plešejo z nekom od drugega spola, naj se dostojno obnašajo, ne tako, da bi se med seboj seksualno vzburila. Ples v diskotekah in plesnih barih je lahko nevaren, ne samo zaradi tamkajšnjega ozračja, ki je običajno čisto drugačno od tistega med kristjani, temveč tudi zaradi slabe družbe. Tudi če se k plesu zberejo samo kristjani, je najbolje, da se ne zbirajo v velikih skupinah, ker se lahko takrat vse hitro izmakne vsakršni kontroli in gredo lahko nekateri dlje kot je priporočljivo. Obnašati se moramo tako, da ne le obvarujemo sebe pred škodo, temveč tudi preprečimo spotikanje drugih. (1. Kor. 8:9; Rim. 13:14) Če radi plešemo, bodimo izbirčni in se izogibajmo nemoralnih in razvratnih plesov. Mislimo vedno na to, naj vse delamo za slavljenje Boga. — 1. Kor. 10:31; 1. Pet. 1:15, 16.

23. Kako lahko nekdo, ki želi ugajati Jehovi, prepreči, da bi mu glasba postala zanka?

²³ Glasba je lahko lepo sredstvo za razvedrilo, lahko pa postane tudi zanka, če to dopustimo. Velik del glasbe, ki se danes komponira in igra, služi zbujanju sebičnih želja. Zato se naj kristjan vpraša: Kaj je njen izvor? Kakšen namen ima? Kako bo vplivala name? Ali moja glasba moti druge? Marsikatera glasba, na primer sedanja rock glasba, odseva duha upornosti in pogosto so besedila razuzdana in spodbujajo k nasilju. Kristjan bo storil prav, če si iz velike izbire glasbe izbere tisto, ki ga zabava in osveži in jo lahko posluša brez slabe vesti.

24. a) Zakaj postavlja satan zanke v zvezi z modo ali zabavo? b) Kakšno dolžnost moramo čutiti do odkritosrčnih ljudi, ki se želijo osvoboditi, medtem ko se trudimo uiti smrtnim satanovim zankam?

²⁴ Ker se svet pogreza vedno globlje v močvirje sprijenosti in bo kmalu uničen, kristjani vedo, kako važno je, da se ne pustijo zapeljati duhu tega sveta in ujeti v zanko. Spoznavajo, da je moda ali zabava, ki jo ljubi svet, vaba, s katero se želi vse človeštvo zvabiti v »past hudičevo«. (2. Tim. 2:25, 26; Ps. 140:4, 5) Večina ljudi je že šla v njegovo past, toda tudi Božje služabnike bi rad zvabil vanjo in prav tako se trudi obdržati v svoji oblasti vse odkritosrčne ljudi, ki se želijo osvoboditi iz njegovih krempljev. Skoraj bo tudi sam uklenjen in vržen v brezno, toda medtem, v preostalem kratkem času, lahko uidemo njegovim smrtnim zankam, če skrbno pazimo na to, kako hodimo pred Jehovo, tako da uporabljamo njegovo besedo resnice za svetilo svoji stezi. (Raz. 20:1—3; Ps. 119:105) Naša prednost je, da lahko pomagamo tistim, ki se želijo osvoboditi satanovih zank. To lahko storimo, tako da jim oznanjujemo resnico, ki osvobaja ljudi, in tako da dokazujemo, da resnično ljubimo Boga in ne samo zabavo. — 2. Tim. 3:4, 5; Jan. 8:32.