Mesto se bo imenovalo »Jehova je tam«

1., 2. a) Za kakšen namen naj bi bil določen en del dežele? (Glej sliko na platnici.) b) Kakšno zagotovilo dobijo pregnanci v tem delu videnja?

EZEKIEL v svojem zadnjem videnju izve, da naj bi bil en del dežele določen za poseben namen. Ta del naj ne bi bil dan v dediščino kakemu izraelskemu rodu, ampak naj bi bil prispevek Jehovu. Ezekiel izve tudi, da bo v njem izjemno mesto z zelo zanimivim imenom. S tem delom videnja pregnanci dobijo enega od najpomembnejših zagotovil: Ko se bodo vrnili v svojo ljubljeno domovino, bo Jehova z njimi.

² Poglejmo si Ezekielov podrobni opis tega dela dežele, saj se iz njega lahko veliko naučimo.

»Sveti prispevek in mestna posest«

3. Kako je bil razdeljen del dežele, ki je bil določen za poseben namen, in čemu je vsak del služil? (Glej okvir »‚Prispevek, ki ga boste darovali‘«.)

³ V delu dežele, ki je bil določen za poseben namen, je bilo območje kvadratne oblike. S severa proti jugu je merilo 25.000 komolcev (13 kilometrov) in z vzhoda proti zahodu prav tako. To območje se je imenovalo »ves prispevek« in je bilo razdeljeno na tri vodoravne dele. Zgornji del je bil namenjen levitom, srednji del pa je bil določen za tempelj in duhovnike. Ta dva dela sta se imenovala »sveti prispevek«. Tretji del je bil najožji in se je imenoval »preostalo območje«. To območje ni bilo »sveto«, kar pomeni, da je bilo za splošno rabo. Pripadalo je mestu. (Ezek. 48:15, 20)

4. Kaj se naučimo iz videnja o delu dežele, ki je bil določen kot prispevek Jehovu?

⁴ Kaj se naučimo iz videnja o delu dežele, ki je bil določen kot prispevek Jehovu? Bodi pozoren, da je bil ta del, ki je bil neke vrste duhovno središče, določen prvi. Šele nato se je deželo razdelilo med izraelske rodove. S tem je Jehova nakazal, da je bil del dežele, ki je bil določen kot prispevek njemu, pomembnejši od vseh ostalih. (Ezek. 45:1) Iz tega, po kakšnem vrstnem redu je bila dežela razdeljena, so se pregnanci nedvomno veliko naučili. Čaščenje Jehova jim je moralo biti najpomembnejše v življenju. Tudi nam so v življenju najpomembnejše duhovne dejavnosti. K temu spada preučevanje Božje Besede, obiskovanje krščanskih shodov in oznanjevanje. Jehova nas torej s tem videnjem uči, kakšne prioritete naj bi imeli. Iz našega vsakodnevnega življenja naj bi se videlo, da nam je pravo čaščenje na prvem mestu.

»Mesto naj bo na sredini tega območja«

5., 6. a) Komu je mesto pripadalo? b) Česa mesto ne more predstavljati in zakaj ne?

⁵ Beri Ezekiel 48:15. Kaj vemo o »mestu« in območju okoli njega? (Ezek. 48:16–18) Jehova je Ezekielu v videnju rekel, da bo mesto »pripadalo vsemu izraelskemu ljudstvu«. (Ezek. 45:6, 7) Torej mesto in območje okoli njega nista pripadala svetemu prispevku, ki naj bi ga prispevali Jehovu. (Ezek. 48:9) S tem v mislih poglejmo, kaj se lahko naučimo iz mesta.

⁶ Dobro je, da najprej ugotovimo, kaj to mesto predstavlja. Kot prvo, ne more predstavljati obnovljenega Jeruzalema in njegovega templja. Zakaj ne? Zato ker ni imelo templja. Kot drugo, ne more predstavljati nobenega drugega mesta v obnovljeni izraelski deželi. Zakaj ne? Zato ker niti pregnanci, ki so se vrnili, niti njihovi potomci niso nikoli zgradili mesta, ki bi bilo podobno temu mestu iz videnja. In kot tretje, ne more predstavljati nekega mesta v nebesih. Zakaj ne? Zato ker so nebesa sveta, to mesto pa je bilo zgrajeno na območju, ki ni bilo sveto oziroma je bilo namenjeno splošni rabi. Stavbe za čaščenje so v videnju stale izključno na območju, namenjenem čaščenju. (Ezek. 42:20)

7. Ali je Ezekiel videl dobesedno mesto in kaj po vsem sodeč to mesto predstavlja? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Kaj pa potem predstavlja mesto iz Ezekielovega videnja? Imej v mislih, da je Jehova Ezekielu mesto pokazal v istem videnju, v katerem mu je pokazal tudi deželo. (Ezek. 40:2; 45:1, 6) Sveto pismo nakazuje, da ta dežela predstavlja simbolično deželo. Torej je logično, da je tudi mesto simbolično. Na splošno se beseda »mesto« nanaša na organizirano skupnost ljudi, ki živijo v istem kraju. Videti je torej, da dobro organizirano mesto, ki ga je Ezekiel videl in je imelo popolno kvadratno obliko, predstavlja sedež dobro organizirane uprave.

8. Kje deluje uprava in zakaj lahko to rečemo?

⁸ Kje deluje ta uprava? Ezekielovo videnje odkrije, da mesto deluje znotraj simbolične dežele. Danes torej ta uprava deluje znotraj duhovnega raja in vodi dejavnosti Jehovovih častilcev. Na kaj pa nakazuje dejstvo, da mesto stoji na območju, ki ni sveto oziroma je za splošno rabo? Na to, da ne gre za nebeško upravo, ampak za zemeljsko. Ta uprava deluje v korist vseh, ki prebivajo v duhovnem raju.

9. a) Kdo sestavlja zemeljsko upravo danes? b) Kaj bo Jezus naredil med svojim tisočletnim vladanjem?

⁹ Kdo sestavlja to zemeljsko upravo? V Ezekielovem videnju je imel vodilno vlogo v mestu »poglavar«. (Ezek. 45:7) Med ljudstvom je služil kot nadzornik, čeprav ni bil duhovnik ali levit. Ta poglavar nas še posebej spomni na današnje občinske starešine, ki niso maziljeni z duhom. Ti skrbni duhovni pastirji, ki spadajo med »druge ovce«, ponižno služijo bratom in sestram pod vodstvom Kristusove nebeške vlade. (Jan. 10:16) Jezus bo med svojim tisočletnim vladanjem postavil »po vsej zemlji« usposobljene starešine oziroma »poglavarje«. (Ps. 45:16) Ti bodo med tisočletjem pod vodstvom nebeškega Kraljestva skrbeli za Božje ljudstvo.

»Jehova je tam«

10. Kako se imenuje mesto iz videnja in kaj to ime zagotavlja?

¹⁰ Beri Ezekiel 48:35. Mesto iz videnja se imenuje »Jehova je tam«. To ime zagotavlja, da je v tem mestu prisoten Jehova. Jehova je s tem, da je Ezekielu pokazal to mesto, ki je stalo na sredini obnovljene dežele, pregnancem v nekem smislu rekel, da bo spet z njimi. Kakšne osvežilne besede!

11. Kaj se naučimo iz imena mesta iz Ezekielovega videnja?

¹¹ Kaj se naučimo iz tega dela Ezekielovega videnja? Ime mesta nam zagotavlja, da Jehova tako rekoč prebiva s svojimi zvestimi služabniki na zemlji in da vedno bo. To ime pa poudari še eno pomembno resnico: To mesto ne obstaja zato, da bi kak človek dobil oblast, ampak da bi se uveljavljala Jehovova razumna in ljubeča merila. Na primer, Jehova tej upravi ne dovoli, da kar po svoje v simboličnem smislu razdeljuje deželo oziroma duhovni raj. Jehova je tisti, ki je v duhovnem raju vsakemu od nas, tudi »ubogemu«, dal delež oziroma mesto. In od tistih, ki sestavljajo upravo, pričakuje, da to spoštujejo. (Preg. 19:17; Ezek. 46:18; 48:29)

12. a) Kaj je še ena značilnost mesta in kaj ponazarja? b) Kaj se lahko naučijo krščanski starešine?

¹² Poglejmo si še eno značilnost mesta z imenom »Jehova je tam«. Obzidja starodavnih mest so iz varnostnih razlogov imela čim manj vrat. To mesto pa je imelo kar 12 vrat, po tri na vsaki strani! (Ezek. 48:30–34) To ponazarja, da so tisti, ki sestavljajo upravo, dostopni in na voljo vsem Božjim služabnikom. Poleg tega 12 vrat poudarja, da je mesto odprto za vse oziroma »vsemu izraelskemu ljudstvu«. (Ezek. 45:6) Krščanski starešine se iz tega, da se v mesto zlahka vstopi, lahko naučijo nekaj pomembnega: Jehova želi, da so dostopni in da so vedno pripravljeni pomagati vsem, ki živijo v duhovnem raju.

Božje ljudstvo prihaja častit Boga in delat za mesto

13. Kdo je omenjen v videnju in kaj ti ljudje delajo?

¹³ Vrnimo se spet v Ezekielov čas in si poglejmo še nekatere podrobnosti iz videnja o razdeljevanju dežele. V njem so omenjeni ljudje, ki sodelujejo pri različnih oblikah svete službe. »Služabniki v svetišču«, torej duhovniki, darujejo žrtve in prihajajo pred Jehova, da bi mu služili. Leviti pa so imenovani »služabniki v templju« in skrbijo »za vso službo v njem in za vse, kar je treba opraviti v njem«. (Ezek. 44:14–16; 45:4, 5) Poleg tega nekateri ljudje delajo blizu mesta. Kdo so ti ljudje?

14. Kakšno priložnost imamo danes?

¹⁴ Ljudje, ki delajo blizu mesta, »prihajajo iz vseh Izraelovih rodov«. Njihova naloga je, da gojijo pridelke, ki so »za hrano tistim, ki delajo za mesto«. (Ezek. 48:18, 19) Tudi danes imamo vsi prebivalci duhovnega raja priložnost delati nekaj podobnega, ne glede na upanje, ki ga imamo. Vsi lahko podpiramo delo Kristusovih maziljenih bratov in tistih iz »velike množice«, ki jim je Jehova zaupal odgovorne naloge v organizaciji. (Raz. 7:9, 10) Kako lahko to delamo? Predvsem tako, da z veseljem upoštevamo smernice zvestega sužnja.

15., 16. a) Katere podrobnosti Jehova omeni v videnju? b) Na kakšne načine lahko služimo Jehovu?

¹⁵ Iz Ezekielovega videnja se lahko naučimo še nekaj glede našega služenja Jehovu. Jehova v njem omeni zanimive podrobnosti. Pripadniki 12 rodov, h katerim ne spada Levijev rod, služijo na dveh lokacijah – na tempeljskem dvorišču in na mestnih pašnikih. Kaj pa delajo na vsaki od teh dveh lokacij? Na tempeljsko dvorišče prihajajo, da bi častili Jehova z darovanjem žrtev. (Ezek. 46:9, 24) Na območju okoli mesta pa obdelujejo zemljo, da bi podpirali mesto. Kaj se od teh delavcev naučimo?

¹⁶ Danes imajo pripadniki velike množice priložnost, da služijo Jehovu na dva načina, ki sta omenjena v Ezekielovem videnju. Jehova častijo »v njegovem templju«, tako da mu prinašajo daritve hvale. (Raz. 7:9–15) To delajo tako, da oznanjujejo dobro novico in na krščanskih shodih izražajo svojo vero s komentarji in petjem pesmi. Na takšne dejavnosti, pri katerih neposredno častijo Jehova, gledajo kot na najpomembnejšo odgovornost v življenju. (1. krn. 16:29) Poleg tega lahko mnogi podpirajo Božjo organizacijo na številne praktične načine. Na primer, pomagajo pri gradnji in vzdrževanju kraljestvenih dvoran in podružnic ter pri drugih projektih. Drugi takšno delo podpirajo s finančnimi prispevki. Na ta način tako rekoč obdelujejo zemljo »Bogu v slavo«. (1. Kor. 10:31) Pri vsem tem so goreči in veseli, ker vejo, da »so takšne žrtve Bogu všeč«. (Heb. 13:16) Ali izkoristiš vsako priložnost, da tako služiš Jehovu?

»Pričakujemo nova nebesa in novo zemljo«

17. a) Kako se bo to Ezekielovo videnje izpolnilo v večji meri? b) Kdo bo med Kristusovim tisočletnim vladanjem imel koristi od mestu podobne uprave?

¹⁷ Ali se bo v prihodnosti to Ezekielovo videnje izpolnilo v večji meri? Brez dvoma! Ezekiel je videl, da je območje, ki se je imenovalo »sveti prispevek« in kjer je bilo Jehovovo svetišče, stalo na sredini dežele. (Ezek. 48:10) To nam zagotavlja, da bo Jehova po harmagedonu tako rekoč prebival z nami ne glede na to, kje na zemlji bomo živeli. (Raz. 21:3) Kot smo že omenili, bodo med Kristusovim tisočletnim vladanjem nekateri ljudje postavljeni, da skrbijo za potrebe Božjega ljudstva po vsem svetu. Ta mestu podobna uprava bo vsem, ki bodo sestavljali »novo zemljo« oziroma novo človeško družbo, dajala ljubeče smernice in vodstvo. (2. Pet. 3:13)

18. a) Zakaj smo lahko prepričani, da bo mestu podobna uprava vedno podrejena Božji volji? b) Kaj nam zagotavlja ime mesta?

¹⁸ Zakaj smo lahko prepričani, da bo mestu podobna uprava vedno povsem podrejena Božji volji? Iz Božje Besede je jasno razvidno, da je mesto z 12 vrati iz Ezekielovega videnja zelo podobno nebeškemu mestu z 12 vrati – Novemu Jeruzalemu, ki ga sestavlja 144.000 Kristusovih sovladarjev. (Raz. 21:2, 12, 21–27) To dejstvo nakazuje, da bo uprava na zemlji delovala popolnoma v skladu z vsemi odločitvami, ki jih bo sprejelo Božje kraljestvo v nebesih. Ime mesta »Jehova je tam« nam torej zagotavlja nekaj čudovitega – v raju se bo vso večnost Jehova častilo tako, kot je njemu všeč. Kakšna lepa prihodnost nas čaka!