»Ko boste razdeljevali deželo v dediščino«

1., 2. a) Kaj Jehova naroči Ezekielu? b) Katera vprašanja bomo pregledali?

EZEKIEL je ravnokar imel videnje, ki ga je zagotovo spomnilo na to, kar se je dogajalo pred približno 900 leti v času Mojzesa in Jozueta. Jehova je Mojzesu opisal meje Obljubljene dežele. Kasneje pa je Jozuetu povedal, kako naj bo dežela razdeljena med izraelskimi rodovi. (4. Mojz. 34:1–15; Joz. 13:7; 22:4, 9) Zdaj pa je leto 593 pr. n. št. in Jehova Ezekielu in drugim pregnancem naroči, naj spet razdelijo Obljubljeno deželo med izraelskimi rodovi. (Ezek. 45:1; 47:14; 48:29)

² Kakšno sporočilo je imelo to videnje za Ezekiela in druge pregnance? Zakaj je to videnje spodbudno za Božje služabnike danes? In ali bo imelo večjo izpolnitev v prihodnosti?

Eno videnje – štiri zagotovila

3., 4. a) Katera štiri zagotovila so dobili pregnanci v zadnjem videnju? b) Kaj bomo pregledali v tem poglavju?

³ Zadnje Ezekielovo videnje je opisano v devetih poglavjih njegove knjige. (Ezek. 40:1–48:35) Pregnancem je dalo štiri spodbudna zagotovila o obnovi, ki jo bo doživel izraelski narod. Prvič, Boga se bo spet častilo v njegovem templju. Drugič, narod bodo vodili pravični duhovniki in pastirji. Tretjič, vsi tisti, ki se bodo vrnili v Izrael, bodo v dediščino dobili del dežele. In četrtič, Jehova bo ponovno z njimi, kot če bi prebival v deželi.

⁴ V 13. in 14. poglavju te publikacije smo že obravnavali prvi dve zagotovili – da bo obnovljeno pravo čaščenje in da bodo ljudstvo vodili pravični pastirji. V tem poglavju si bomo pogledali tretje zagotovilo, in sicer o razdelitvi dežele. V naslednjem poglavju pa bomo obravnavali zagotovilo o tem, da bo Jehova ponovno s svojim ljudstvom. (Ezek. 47:13–21; 48:1–7, 23–29)

»To deželo [...] boste vi dobili v dediščino«

5., 6. a) Kaj v Ezekielovem videnju predstavlja območje, ki naj bi se razdelilo? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj je bil namen videnja o razdeljevanju dežele?

⁵ Beri Ezekiel 47:14. Jehova je v videnju Ezekielovo pozornost usmeril na deželo, ki bo kmalu podobna »edenskemu vrtu«. (Ezek. 36:35) Potem je rekel: »To je območje, ki ga boste razdelili v dediščino 12 Izraelovim rodovom.« (Ezek. 47:13) »Območje«, ki naj bi se razdelilo, je bila obnovljena izraelska dežela, v katero so se kasneje vrnili pregnanci. Potem je Jehova natančno opisal zunanje meje celotne dežele, kot to piše v Ezekielu 47:15–21.

⁶ Kaj je bil namen videnja o razdeljevanju dežele? Natančen opis mej je Ezekielu in drugim pregnancem zagotovil, da bo njihova ljubljena dežela zagotovo obnovljena. Kako je ta natančni in živi opis razdeljevanja dežele vplival na pregnance? Nedvomno jim je srce poskakovalo od veselja! Ampak ali je Božje ljudstvo res dobilo deželo v dediščino? Vsekakor.

7. a) Kaj se je zgodilo leta 537 pr. n. št. in na kaj nas to spomni? b) Na katero vprašanje si bomo odgovorili najprej?

⁷ Leta 537 pr. n. št., kakih 56 let po tem, ko je Ezekiel dobil to videnje, se je na tisoče pregnancev začelo vračati v izraelsko deželo. Ti pomembni dogodki iz preteklosti nas spomnijo na to, kar se je zgodilo z Božjimi služabniki v današnjih dneh. Tudi oni so v nekem smislu dobili deželo. V kakšnem pa? Jehova jim je omogočil, da so vstopili v duhovno deželo, kjer ga lahko častijo na pravilen način. Iz obnove Obljubljene dežele v preteklosti se lahko veliko naučimo glede obnove duhovne dežele v današnjih dneh. Še prej pa si odgovorimo na naslednje vprašanje: Zakaj lahko rečemo, da duhovna dežela danes res obstaja?

8. a) S kom je Jehova nadomestil dobesedne Izraelce? b) Kaj je duhovna dežela oziroma duhovni raj? c) Kdaj je duhovna dežela začela obstajati in kdo v njej živi?

⁸ V enem od Ezekielovih prejšnjih videnj je Jehova nakazal, da bo prerokba o obnovi Izraela imela večjo izpolnitev nekaj časa po tem, ko bo njegov »služabnik David« oziroma Jezus Kristus zakraljeval. (Ezek. 37:24) Jezus je postal kralj leta 1914. Do takrat je Jehova dobesedne Izraelce že zdavnaj nadomestil z duhovnim Izraelom, ki ga sestavljajo maziljeni kristjani. (Beri Matej 21:43; 1. Petrovo 2:9.) Nadomestil pa je še nekaj – dobesedno izraelsko deželo je nadomestil z duhovno deželo oziroma duhovnim rajem. (Iza. 66:8) Kot smo videli v 17. poglavju te publikacije, je ta duhovna dežela varno figurativno okolje, v katerem maziljeni preostanek časti Jehova vse od leta 1919. (Glej okvir 9B »Zakaj 1919?«.) Sčasoma so v to duhovno deželo začele prihajati tudi »druge ovce«, ki imajo upanje na večno življenje na zemlji. (Jan. 10:16) Čeprav v duhovnem raju že danes uživamo številne blagoslove, pa jih bomo v polni meri okusili šele po harmagedonu.

Razdelitev dežele na enake dele

9. Kaj je Jehova ukazal glede razdelitve dežele?

⁹ Beri Ezekiel 48:1, 28. Zatem ko je Jehova določil zunanje meje dežele, je natančno opisal, kako naj jo razdelijo. Ukazal je, naj jo s severa proti jugu natančno razdelijo na 12 enakih delov. Vsak del naj bi pripadal enemu rodu. Na skrajnem severu naj bi bil Danov rod, na skrajnem jugu pa Gadov rod. Vsak od 12 delov je bil nekakšen pas, ki se je od vzhodne meje dežele raztezal proti Velikemu oziroma Sredozemskemu morju na zahodu. (Ezek. 47:20)

10. Kaj je videnje zagotavljalo pregnancem?

¹⁰ Kaj je to videnje zagotavljalo pregnancem? Iz Ezekielovega natančnega opisa so lahko razumeli, da bo razdelitev dežele zelo dobro organiziran projekt. Iz dejstva, da bo dežela razdeljena med vsemi rodovi, pa so lahko razbrali, da bo čisto vsak, ki se bo vrnil v Obljubljeno deželo, tam zagotovo dobil svojo dediščino. Nihče ne bo brez posestva.

11. Kaj spodbudnega spoznamo iz videnja o razdelitvi dežele? (Glej okvir »Razdelitev dežele«.)

¹¹ To videnje pa je spodbudno tudi za nas danes. V obnovljeni Obljubljeni deželi ni bilo prostora le za duhovnike, levite in poglavarje, ampak za vse pripadnike 12 rodov. (Ezek. 45:4, 5, 7, 8) Enako bi lahko rekli za današnji duhovni raj. V njem ni prostora le za maziljene kristjane in tiste iz velike množice, ki imajo odgovorne naloge v organizaciji, ampak za vse, ki pripadajo veliki množici.a (Raz. 7:9) Včasih se nam lahko zdi, da je naša vloga v organizaciji nepomembna. Ampak to ni res. V Jehovovi organizaciji so vsi dragoceni in vsak ima svoje mesto. To je res tolažilno.

Pomembni razliki – kaj pomenita za nas?

12., 13. Kaj je Jehova naročil glede razdelitve dežele med rodovi?

¹² Nekatera navodila, ki jih je Jehova dal glede razdelitve dežele, so Ezekiela mogoče zmedla, ker so se razlikovala od navodil, ki jih je Jehova dal Mojzesu. Poglejmo si dve razliki. Ena je povezana z deželo, druga pa z njenimi prebivalci.

¹³ Dežela. Jehova je Mojzesu naročil, naj večjim rodovom dodeli več dežele kot manjšim. (4. Mojz. 26:52–54) Ampak v Ezekielovem videnju je naročil, da se vsem rodovom dodeli »enak del [dobesedno »toliko kot njegovemu bratu«, op.]«. (Ezek. 47:14) Torej je bila razdalja od severne do južne meje vsakega od 12 delov enaka. Vsi Izraelci, ne glede na to, kateremu rodu so pripadali, naj bi imeli enake možnosti, da uživajo v naravnem bogastvu Obljubljene dežele, ki je bila bogata z vodo.

14. Kaj je Jehova rekel Ezekielu, kar ni bilo predvideno po Zakoniku?

¹⁴ Prebivalci. Pod Mojzesovim Zakonikom so bili tujci zaščiteni in so lahko častili Jehova, ampak v deželi niso dobili nobene dediščine. (3. Mojz. 19:33, 34) Jehova pa je zdaj Ezekielu rekel nekaj, kar po Zakoniku ni bilo predvideno: »Tujcu dajte dediščino na ozemlju tistega rodu, med katerim živi.« S tem je Jehova izbrisal veliko razliko, ki je obstajala med »domačini« in tujci, ki so živeli v Izraelu. (Ezek. 47:22, 23) Ezekiel je v videnju videl, da v obnovljeni deželi med prebivalci ni razlik in da vsi enotno častijo Jehova. (3. Mojz. 25:23)

15. Katero neizpodbitno dejstvo sta potrdili navodili glede dežele in njenih prebivalcev?

¹⁵ Kako so se pregnanci počutili, ko so slišali ti dve navodili glede dežele in njenih prebivalcev? Zagotovo jim je to vlilo upanje. Vedeli so, da bo Jehova vsakemu dal enak del, pa naj so bili Izraelci ali tujci, ki so častili Jehova. (Ezra 8:20; Neh. 3:26; 7:6, 25; Iza. 56:3, 8) Ti navodili sta jim potrdili tudi spodbudno in neizpodbitno dejstvo, da so Jehovu vsi njegovi služabniki enako dragoceni. (Beri Hagaj 2:7.) Tudi nam danes ta resnica zelo veliko pomeni, ne glede na to, ali se veselimo življenja v nebesih ali na zemlji.

16., 17. a) Kako videnje o deželi in njenih prebivalcih koristi nam danes? b) Kaj si bomo pogledali v naslednjem poglavju?

¹⁶ Kako videnje o deželi in njenih prebivalcih koristi nam danes? Spomni nas, da mora med Jehovovimi častilci vladati enotnost in da med njimi ne bi smelo biti razlik. Jehova ni pristranski. Zato bi se morali vprašati: Ali posnemam Jehovovo nepristranskost? Ali iskreno spoštujem vse brate in sestre ne glede na njihovo poreklo ali družbeni položaj? (Rim. 12:10) Veseli nas, da Jehova vsem nam omogoča, da mu v duhovnem raju služimo iz vsega srca in uživamo v številnih blagoslovih. (Gal. 3:26–29; Raz. 7:9)

¹⁷ Zdaj pa si bomo pogledali četrto zagotovilo, ki ga najdemo v zadnjem delu tega Ezekielovega videnja – zagotovilo o tem, da bo Jehova ponovno s svojim ljudstvom. Kaj se lahko naučimo iz tega zagotovila? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v naslednjem poglavju.