»Boste oživele«

1.–3. Zakaj se je razpoloženje pregnancev v Babilonu drastično spremenilo? (Glej sliko pri naslovu.)

EZEKIEL je judovskim pregnancem kakih pet let prerokoval, da bo Jeruzalem uničen, ampak vse zaman. Še vedno so upali, da Jeruzalem ne bo padel. Da bi jim dopovedal, da so njihovi upi lažni, je odigral različne prizore, povedal ponazoritve in objavil obsodbe. Ampak Judje mu niso verjeli. Tudi ko so izvedeli, da Babilonci oblegajo Jeruzalem, so bili še vedno prepričani, da se prebivalcem ne bo nič zgodilo. Zdaj pa se je njihovo razpoloženje drastično spremenilo!

² Obleganje poteka že dve leti. Ravnokar je v Babilon prišel neki moški, ki je pobegnil iz Jeruzalema, in jim povedal: »Mesto je padlo!« Ta novica jih je čisto pretresla. Niso mogli dojeti, kako sta lahko izginila njihovo lepo mesto in sveti tempelj! Upanje, da se bodo lahko vrnili v deželo, ki jim je bila tako zelo pri srcu, se je v trenutku razblinilo. (Ezek. 21:7; 33:21)

³ Sredi tega mračnega vzdušja dobi Ezekiel spodbudno videnje, ki vliva upanje. Kako se je to videnje izpolnilo na judovskih pregnancih? Kako se je izpolnilo na Božjem ljudstvu v današnjih dneh? In kako nam lahko to videnje osebno koristi? Poglejmo, kaj točno je Jehova pokazal Ezekielu.

»Prerokuj glede teh kosti« in »prerokuj vetru«

4. Kaj je v videnju pritegnilo Ezekielovo pozornost?

⁴ Beri Ezekiel 37:1–10. Jehova je v videnju Ezekiela prestavil v dolino, ki je bila polna kosti. Peljal ga je »naokoli med temi kostmi«, morda zato, da bi se Ezekiel lahko popolnoma vživel v to videnje. Medtem ko je hodil po dolini, je njegovo pozornost pritegnila količina kosti in njihovo stanje. Bilo jih je »zelo veliko« in bile so »zelo suhe«.

5. Kateri dve zapovedi je Jehova dal Ezekielu in kaj se je zgodilo?

⁵ Jehova je zatem Ezekielu dal dve zapovedi. Najprej mu je naročil: »Prerokuj glede teh kosti.« Kostem je moral povedati, da bodo oživele. (Ezek. 37:4–6) Takoj ko je Ezekiel izrekel prerokbo, »se je zaslišal zvok, nekakšen ropot,« in »kosti so se začele združevati druga z drugo«. Potem so se na kosteh »pojavile kite in meso« in »pokrila jih je koža«. (Ezek. 37:7, 8) Nato mu je Jehova še naročil: »Prerokuj vetru!« Ko je Ezekiel izrekel prerokbo, je zapihal veter. V trupla ljudi »je bil vdihnjen dih. Oživeli so in se postavili na noge – in nastala je zelo velika vojska.« (Ezek. 37:9, 10)

»Naše kosti so suhe in nimamo več upanja«

6. S katerimi besedami je Jehova pomagal Ezekielu razumeti videnje?

⁶ Jehova je nato Ezekielu odkril, kaj to videnje pomeni. Rekel mu je: »Te kosti predstavljajo celotno izraelsko ljudstvo.« Ko so pregnanci izvedeli, da je Jeruzalem uničen, so se počutili, kot da bi bili mrtvi. Zato so z žalostjo govorili: »Naše kosti so suhe in nimamo več upanja. Z nami je konec.« (Ezek. 37:11; Jer. 34:20) Jehova jih je hotel potolažiti. Zato je pojasnil, da to temačno videnje vsebuje tudi svetlo upanje, ki se ga lahko veselijo.

7. Kaj je glede na Ezekiela 37:12–14 Jehova zagotovil pregnancem?

⁷ Beri Ezekiel 37:12–14. Jehova je s tem videnjem pregnancem zagotovil, da jih bo tako rekoč oživil in jih pripeljal nazaj v njihovo deželo. Poleg tega jih je spet imenoval »moje ljudstvo«. Ta izraz je malodušne Jude zagotovo zelo okrepil. Zakaj so lahko bili prepričani, da se bo ta obljuba izpolnila? Ker je za njo stal sam Jehova. Rekel je: »Jaz, Jehova, sem to rekel in tudi naredil.«

8. a) V kakšnem smislu je bilo »celotno izraelsko ljudstvo« mrtvo? b) Kaj je bil razlog simbolične smrti glede na Ezekiela 37:9? (Glej opombo.)

⁸ Kako se je temačni del videnja izpolnil na starodavnem Božjem ljudstvu? Njihov duhovni propad se je začel že leta 740 pr. n. št., ko so Asirci v pregnanstvo odpeljali pripadnike desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Kakih 130 let kasneje pa so prebivalce dvorodovnega Judovega kraljestva v pregnanstvo odpeljali Babilonci. Tako je bilo »celotno izraelsko ljudstvo« v ujetništvu. (Ezek. 37:11) V simboličnem smislu so bili vsi skupaj mrtvi kot kosti, ki jih je videl Ezekiel.a Spomni se tudi, da so bile kosti »zelo suhe«. To nakazuje, da so bili pripadniki obeh kraljestev v duhovnem smislu mrtvi zelo dolgo – skupaj več kot 200 let, od leta 740 do leta 537 pr. n. št. (Jer. 50:33)

9. Kaj podobnega so doživeli starodavni Izraelci in pripadniki »Božjega Izraela«?

⁹ Prerokbe o obnovi pravega čaščenja v starodavnem Izraelu, ki so jih izrekli Ezekiel in drugi preroki, imajo tudi večjo izpolnitev. (Apd. 3:21) Kot smo videli, so bili prebivalci starodavnega Izraela »pobiti« in so bili v simboličnem smislu dolgo časa mrtvi. Enako se je zgodilo »Božjemu Izraelu« oziroma maziljenim kristjanom. V simboličnem smislu so bili pobiti in so bili dolgo časa tako rekoč mrtvi, saj so bili v ujetništvu. (Gal. 6:16) Pravzaprav so bili v ujetništvu tako dolgo, da bi lahko njihovo duhovno stanje primerjali z »zelo suhimi« kostmi. (Ezek. 37:2) V prejšnjem poglavju smo videli, da se je njihovo ujetništvo začelo v drugem stoletju n. št. in je trajalo več stoletij. S tem se je izpolnilo to, kar je Jezus rekel v zgodbi glede pšenice in ljuljke. (Mat. 13:24–30)

»Kosti so se začele združevati druga z drugo«

10. a) Kaj je bilo glede Božjega ljudstva napovedano v Ezekielu 37:7, 8? b) Zakaj so lahko pregnanci spet začeli verjeti, da se bodo vrnili v svojo domovino?

¹⁰ Jehova je napovedal, da bodo zvesti judovski pregnanci v prenesenem smislu postopoma oživeli. (Ezek. 37:7, 8) Zakaj so lahko spet začeli verjeti, da se bodo vrnili v svojo deželo? Zagotovo so jim pomagale prerokbe, ki so jih v preteklosti objavljali Božji preroki. Izaija je na primer napovedal, da se bo preostanek Božjega ljudstva (oziroma »sveto seme«) vrnil v svojo deželo. (Iza. 6:13; Job 14:7–9) Vero so jim nedvomno krepile tudi prerokbe o obnovi, ki jih je zapisal Ezekiel. Njihovo upanje na vrnitev pa sta ohranjala živo še dva dejavnika. V svoji sredini so imeli žive zglede močne vere, kot je bil prerok Daniel. Poleg tega so bili priče neverjetnemu padcu mesta Babilon leta 539 pr. n. št.

11., 12. a) Kako je »Božji Izrael« postopoma oživel? (Glej tudi okvir »Pravo čaščenje – postopoma obnovljeno«.) b) Katero vprašanje se postavi v zvezi z besedami iz Ezekiela 37:10?

¹¹ Tudi »Božjemu Izraelu« oziroma maziljenim kristjanom se je zgodilo nekaj podobnega. Po dolgih stoletjih ujetništva »se je zaslišal zvok, nekakšen ropot« – ljudje, ki so spoštovali Boga, so se zavzeli za pravo čaščenje. Želeli so, da bi drugi izvedeli resnico o Bogu. Na primer, v 16. stoletju je William Tyndale prevedel Sveto pismo v angleščino. Tako so lahko preprosti ljudje brali Božjo Besedo. To pa je zelo razjezilo katoliško duhovščino. Zato so Tyndala umorili. Ampak to ni ustavilo drugih pogumnih posameznikov, da so prevajali Sveto pismo v različne jezike. Tako je skozi temo postopoma začela sijati duhovna luč.

¹² Kasneje so Charles Russell in njegovi sodelavci začeli goreče preučevati Sveto pismo, da bi našli resnico. To je bilo, kot če bi se na kosteh začele pojavljati »kite in meso«. Da bi iskrenim ljudem pomagali razumeti svetopisemsko resnico, so začeli izdajati Sionski stražni stolp in druge publikacije. Tako so se Božjim maziljenim služabnikom pridružili še mnogi. Na začetku 20. stoletja pa so zvesti Božji služabniki dobili še dodaten zagon – objavljeni sta bili Fotodrama stvarjenja in knjiga The Finished Mystery (Dopolnjena skrivnost). Kmalu zatem je prišel čas, da Bog svoje ljudstvo postavi »na noge«. (Ezek. 37:10) Kdaj in kako je prišlo do tega? Da bi odgovorili na to vprašanje, si poglejmo, kaj podobnega se je zgodilo v starodavnem Babilonu.

»Oživeli so in se postavili na noge«

13. a) Kako so se leta 537 pr. n. št. začele izpolnjevati besede iz Ezekiela 37:10, 14? b) Katere svetopisemske vrstice nakazujejo, da so se nekateri pripadniki desetrodovnega kraljestva vrnili v Izrael?

¹³ Kdaj so starodavni Judje, ki so bili v pregnanstvu, »oživeli« in »se postavili na noge«? To se je začelo izpolnjevati leta 537 pr. n. št., ko je Jehova iz Babilona rešil Jude in jih odvedel v njihovo deželo. Takrat se je v Izrael vrnilo 42.360 Izraelcev, z njimi pa je bilo še približno 7000 ljudi drugih narodnosti. Domov so se vrnili, da bi pozidali Jeruzalem, obnovili tempelj in se naselili v deželi. (Ezra 1:1–4; 2:64, 65; Ezek. 37:14) Kakšnih 70 let kasneje se je skupaj z Ezrom vrnilo še 1750 pregnancev. (Ezra 8:1–20) Vsega skupaj se je torej vrnilo več kot 44.000 Judov – zares »zelo velika vojska«. (Ezek. 37:10) Kako pa je bilo s pripadniki desetrodovnega kraljestva, ki so bili potomci tistih, ki so jih leta 740 pr. n. št. v ujetništvo odvedli Asirci? Iz Svetega pisma razberemo, da so se tudi oni vrnili v Izrael, da bi pomagali pri obnovi templja. (1. krn. 9:3; Ezra 6:17; Jer. 33:7; Ezek. 36:10)

14. a) Kako nam Ezekiel 37:24 pomaga ugotoviti, kdaj se je v večji meri začela izpolnjevati prerokba o oživitvi kosti? b) Kaj se je zgodilo leta 1919? (Glej tudi okvir »‚Suhe kosti‘ in ‚priči‘ – kako sta ti prerokbi povezani?«.)

¹⁴ V 8. poglavju te publikacije smo videli, da se je prerokba glede obnove v večji meri izpolnila kmalu po tem, ko je Večji David, Jezus Kristus, zakraljeval. Iz tega lahko sklenemo, da se je tudi prerokba o oživitvi kosti izpolnila v tem času. (Ezek. 37:24) In res, Jehova je leta 1919 zvestim služabnikom dal svojega svetega duha. V duhovnem smislu so »oživeli« in so bili osvobojeni iz ujetništva Babilona Velikega. (Iza. 66:8) Jehova jim je omogočil, da so se tako rekoč naselili v svoji deželi oziroma v duhovnem raju. Kako pa je današnje Jehovovo ljudstvo postalo »zelo velika vojska«?

15., 16. a) Kako je današnje Jehovovo ljudstvo postalo »zelo velika vojska«? b) Kako nam ta Ezekielova prerokba pomaga, ko se spoprijemamo s težkimi okoliščinami? (Glej okvir »Jehova nam pomaga, da se postavimo na noge«.)

¹⁵ Nedolgo zatem ko je Kristus leta 1919 postavil zvestega sužnja, se je na Božjih služabnikih začela izpolnjevati še ena prerokba. Izrekel jo je Zaharija, ki je prerokoval med Judi, ki so se vrnili iz pregnanstva. Rekel je: »Ljudje iz mnogih ljudstev in mogočnih narodov bodo prišli, [...] da bi služili meni, Jehovu.« Prerok je te ljudi slikovito opisal kot »deset ljudi iz vseh jezikov«. Trdno bodo prijeli »enega Juda« (to je duhovni Izrael) in rekli: »Z vami hočemo iti, ker smo slišali, da je Bog z vami.« (Zah. 8:20–23)

¹⁶ Danes duhovni Izrael (preostanek maziljencev) in »deset ljudi« (druge ovce) skupaj tvorijo »zelo veliko vojsko«. Ta vojska šteje že več milijonov Božjih služabnikov in je vsako leto večja. (Ezek. 37:10) Medtem ko sledimo vodstvu kralja Jezusa, se veselimo blagoslovov, ki nas še čakajo. (Ps. 37:29; Ezek. 37:24; Fil. 2:25; 1. Tes. 4:16, 17)

17. O čem bo govorilo naslednje poglavje?

¹⁷ Obnova pravega čaščenja Božjemu ljudstvu prinaša tudi resno odgovornost. Katero? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se moramo vrniti v preteklost in videti, katero nalogo je Jehova dal Ezekielu še pred uničenjem Jeruzalema. O tem bo govorilo naslednje poglavje.