Kristjani in kaste

Od dopisnika Prebudite se! iz Indije

KAJ vam pride na misel, ko slišite izraz »kastni sistem«? Morda pomislite na Indijo in na milijone ljudi, ki ne pripadajo nobeni kasti, na zunajkastnike. Kastni sistem je sicer del hindujske religije, toda prav sami hindujski reformatorji se bojujejo za to, da bi odpravili njegove posledice, ki jih občutijo pripadniki nižjih kast in zunajkastniki. Kaj pa bi dejali, če bi slišali, da se po kastnem sistemu ravnajo celo v cerkvah, ki trdijo, da so krščanske?

Možen izvor kastnega sistema v Indiji

Indija ni edina država, kjer ljudi razvrščajo v družbene razrede, v katerih se imajo nekateri za višje od drugih. Takšno ali drugačno obliko razrednega razlikovanja najdemo na vseh celinah. Vendar pa se indijski kastni sistem od drugih razlikuje po tem, da je proces podrejanja v družbi že pred več kot 3000 leti začel postajati del religije.

Ne moremo sicer z gotovostjo trditi, od kod izvira kastni sistem, a nekateri izvedenci merijo na staroveško civilizacijo iz Indove doline v današnjem Pakistanu. Arheologija očitno nakazuje na to, da so si tamkajšnje prvotne prebivalce kasneje podjarmila plemena, ki so vdrla s severozahoda. Temu na splošno pravijo kar »arijska priselitev«. Džavaharlal Nehru ji v svoji knjigi The Discovery of India pravi »prva velika kulturna združitev in zlitje«, iz katere izvirajo »indijske rase in temeljna indijska kultura«. Toda razlike med rasami so ob tem zlitju ostale.

V The New Encyclopædia Britannica piše: »Hindujci množičnost kast (džatij, dobesedno ,rojstev‘) pripisujejo mešanim zakonom (ki jih darmanska dela prepovedujejo), zaradi katerih se štirje razredi oziroma varne delijo še v podrazrede. Sodobni teoretiki menijo, da so kaste nastale zaradi razlik v družinskih obrednih navadah, rasnih razlik ter različnih poklicev in specializacij. Mnogi sodobni strokovnjaki tudi menijo, da preprost varnski sistem nikoli ni bil kaj več od teoretične družbenoreligiozne zamisli, ter poudarjajo, da je hindujska družba verjetno že celo v starem veku imela zelo zapleteno razdelitev v skoraj 3000 kast in podkast.«

Nekaj časa so se tamkajšni prebivalci poročali tudi medrazredno in nekdanji predsodki zaradi barve kože so postali manj očitni. Stroga kastna pravila je šele kasneje postavila religija in nazadnje so jih zapisali v Vedah in kodeksu (oziroma zakoniku) hindujskega modreca Manuja. Brahmani učijo, da so bile višje kaste rojene s čistostjo, ki jih je ločevala od nižjih kast. Šudram oziroma pripadnikom nižjih kast so vcepili prepričanje, da je njihovo služabniško delo Božja kazen za slaba dejanja v prejšnjem življenju in da bi vsak, ki bi skušal premostiti te kastne zapreke, postal zunajkastnik. Če se je kdo iz višje kaste poročil ali jedel s šudrom, če je zajemal vodo iz istega vira ali vstopil v isto svetišče kakor on, je bil lahko izobčen iz kaste.

Kaste danes

Ko je Indija leta 1947 postala neodvisna, je njena svetna vlada sestavila ustavo, po kateri je bilo kastno razlikovanje kaznivo dejanje. Zavedala se je, da so bili hindujci iz nižjih kast stoletja zatirani, zato je za popisane kaste in plemenaa uzakonila pravico do opravljanja vladnih oziroma poslanskih funkcij in položajev v izobraževalnih ustanovah. Za te hindujske skupine se je uveljavil izraz »dalit«, kar pomeni »poteptani, potlačeni«. Toda neki nedavni časopisni naslov je sporočal: »Dalitski kristjani zahtevajo pravico [do zaposlitve in obiskovanja univerz].« Kako pa je prišlo do tega?

Vlada je torej vse te prednosti hindujcem iz nižjih kast omogočila zato, ker se jim je pod kastnim sistemom godila krivica, religije brez kastnega sistema pa potemtakem takih prednosti ne morejo pričakovati. Toda dalitski kristjani pravijo, da zaradi tega, ker izvirajo iz nižjih kast oziroma so nedotakljivi spreobrnjenci, tudi oni doživljajo rasno razlikovanje, a ne samo od hindujcev, temveč tudi od ‚sokristjanov‘. Pa je to res?

Misijonarji krščanstva in kaste

Katoliški in protestantski misijonarji iz Portugalske, Francije in Britanije so v obdobju kolonializma spreobrnili mnogo hindujcev. Ljudje iz vseh kast so postali kristjani tako imenovanega krščanstva. Nekateri pridigarji so pritegnili brahmane, drugi nedotakljive. Kako sta poučevanje in vedenje teh misijonarjev vplivala na močno zakoreninjeno kastno prepričanje?

Avtor Nirad Chaudhuri o Britancih v Indiji pravi, da v cerkvah »indijska občina ni mogla sedeti z Evropejci. Zavesti o rasni vzvišenosti, na podlagi katere je Britanija vladala Indiji, krščanstvo ni skrivalo.« Podobno stališče je odseval tudi misijonar, ki je Komisiji za tuje misije Združenih držav leta 1894 poročal, češ da je bilo spreobračanje ljudi iz nižjih kast »zbiranje smeti v Cerkev«.

Jasno je torej, da gre vzrok za odkrito uveljavljanje kastnega sistema med mnogimi tako imenovanimi kristjani v Indiji predvsem pripisati občutku rasne vzvišenosti zgodnjih misijonarjev in združitvi brahmanskega pouka s cerkvenimi nauki.

Kaste v današnjih cerkvah

Katoliški nadškof George Zur je leta 1991 ogovoril indijsko Katoliško škofovsko konferenco in ob tem dejal: »S spreobrnjenci iz popisanih kast ne ravnajo kakor z nižjekastnimi le hindujci iz višjih kast, temveč tudi kristjani iz višjih kast. [. . .] Ločeni prostori zanje v parijevskih cerkvah in na pokopališčih so posebej označeni. Ljudje se nad medkastnimi porokami zgražajo, [. . .] kastovstvo pa razsaja tudi med duhovščino.«

Škof južnoindijske Cerkve, Združene protestantske cerkve, M. Azariah, je v svoji knjigi The Un-Christian Side of the Indian Church dejal: »Kristjane iz popisanih kast (dalitske kristjane) zapostavljajo in zatirajo sokristjani iz različnih cerkva, pa ne zato, ker bi bili manjvredni, ampak bolj zato, ker so se pač rodili v nižji kasti, četudi že kot druga, tretja ali četrta generacija kristjanov. Na kristjane iz višjih kast, ki so v Cerkvi sicer v manjšini, ne vpliva niti krščansko prepričanje niti navade, saj kastne predsodke prenašajo celo na naslednje generacije.«

Mandalova komisija, vladna raziskava problemov nekdanjih družbenih razredov v Indiji, je odkrila, da so se tako imenovani kristjani v Kerali delili »v različne etnične skupine na temelju kastnega izvora. [. . .] Čeprav so se ljudje iz nižjih kast spreobrnili, so z njimi še naprej ravnali kakor s haridžanib [. . .] Sirijski in pulajski člani iste Cerkve opravljajo verske obrede v ločenih zgradbah.«

V nekem poročilu v Indian Express, avgust 1996, je o dalitskih kristjanih pisalo: »V Tamil Naduju so njihova naselja ločena od naselij višjih kast. V Kerali so to večinoma delavci brez zemlje, ki delajo za sirijske kristjane in druge posestnike iz višjih kast. Daliti in sirijski kristjani nikoli ne obedujejo skupaj, niti se ne poročajo med sabo. Pogosto daliti tudi boga častijo v svoji cerkvi, ki ji pravijo ‚pulajska cerkev‘ ali ‚parajska cerkev‘.« To sta naziva za podkasto. »Parija« pa je poangležena beseda za »paraja«.

Odzivi na nezadovoljstvo

Skupine pobudniških laikov, kakršna je FPIK (Forum proti izkoriščanju kristjanov), si prizadevajo pridobiti vladne olajšave za dalitske kristjane. Krščanskim spreobrnjencem želijo pomagati predvsem finančno. Drugi pa so zaskrbljeni glede ravnanja s spreobrnjenci v cerkvi sami. Kakih 120 podpisnikov je papežu Janezu Pavlu II. poslalo pismo, v katerem so napisali, da so »sprejeli krščanstvo, da bi se rešili kastnega sistema«, zdaj pa da ne smejo vstopiti v vaško cerkev ali sodelovati pri obredih. Hiše so si bili prisiljeni zgraditi v samo eni ulici, v katero pa še ni stopil niti kristjan iz višje kaste, kaj šele parijevski duhovnik! Neka katoličanka, ki je imela podobno težavo, je dejala: »Gotovo da mi sinov študij na dobrem kolidžu veliko pomeni, toda še več bi mi pomenilo, da bi ga [katoliški] soverniki priznavali za sebi enakega.«

Nekateri skušajo dalitskim kristjanom izboljšati življenjske razmere, mnogi drugi pa že zgubljajo potrpljenje. Politične stranke, kakršna je Višva Hindu Parišad (Svetovna hindujska organizacija), skušajo krščanske spreobrnjence privesti nazaj v hindujsko skupnost. Indian Express je poročal o obredu z 10.000 navzočimi, na katerem je več kot 600 takšnih »krščanskih« družin ponovno sprejelo hinduizem.

Prava krščanska pot

Če bi misijonarji cerkvenih organizacij učili Kristusove nauke, ki temeljijo na ljubezni, ne bi bilo »brahmanskih kristjanov«, »dalitskih kristjanov« ali »parajskih kristjanov«. (Matevž 22:37–40) Ne bi bilo ločenih cerkva za dalite in pri obedih bi sedeli skupaj. Kaj osvobajajočega pa uči Biblija, da seže nad razredno razlikovanje?

»Zakaj GOSPOD, vaš Bog, on je Bog bogov [. . .], ki se ne ozira, kdo je kdo, in ne jemlje podkupila.« (5. Mojzesova 10:17)

»Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.« (1. Korinčanom 1:⁠10)

»V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:⁠35)

Biblija uči, da je Bog vse ljudi ustvaril iz enega človeka. Pravi tudi, da bi morali vsi potomci tega človeka ‚iskati Boga, ne bi ga li kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas‘. (Dejanja 17:26, 27)

Ko so se razredna razlikovanja priplazila v prvo krščansko občino, je pisec Jakob po navdihnjenju to odkrito obsodil. Dejal je: »Niste li napravili razločka med seboj in ste postali sodniki po slabih mislih?« (Jakob 2:1–4) Pravi krščanski nauk ne dopušča nikakršne oblike kastnega sistema.

Treba je razmišljati po novosvetno

Milijoni Jehovovih prič so bili pripravljeni spremeniti svoje prejšnje prepričanje in vedénje, ki so si ju pridobili v mnogih različnih religijah. Biblijski nauki so iz njihovih src in misli odstranili občutke vzvišenosti ali manjvrednosti, pa naj so ti izvirali iz kolonialnega podjarmljenja, rasnega razločevanja, zapostavljanja ali kastnega sistema. (Rimljanom 12:1, 2) Jasno razumejo, čemu Biblija pravi ‚nova zemlja, na kateri prebiva pravičnost‘. Kakšen veličasten obet za množice trpečih na zemlji! (2. Petrov 3:⁠13)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

»Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35)

[Okvir/slika na strani 23]

Kako bi se počutili?

Da, kako bi se počutili, ko bi z vami ravnali kakor z zunajkastnikom, in to ljudje, ki trdijo, da so kristjani? Neki kristjan, čigar predniki so bili spreobrnjenci iz nižje hindujske kaste, čerumanov oziroma pulajev, pripoveduje o neljubem dogodku, ki se mu je pred leti pripetil v domači državi Kerali:

Povabili so me na poroko, kjer je bilo kar nekaj gostov članov Cerkve. Ko so me ti zagledali, so precej negodovali. Pripadniki Pravoslavne sirijske cerkve so dejali, da če ne grem jaz, bodo odšli oni, češ da ne bodo jedli skupaj s pulajem. Nevestin oče ni popustil njihovi zahtevi, zato so odšli s poroke. Po njihovem odhodu so postregli z obrokom. Toda tisti, ki so stregli, niso hoteli odnesti lista bananovca, s katerega sem jedel, ter počistiti mize pred mano.

Značilna cerkev v južni Indiji, v kakršni se zbirajo le nižje kaste