Gandi — kaj ga je oblikovalo?
DA BI razumeli Gandija moramo oživeti dva dogodka, ki sta oblikovala njegovo zgodnje mišljenje. Vrnimo se nazaj v leto 1869 v državo Gujarat v severozahodni Indiji. Vroči, suhi vetrovi, katerim so sledile katastrofalne poplave so izrčpale to področje. Gandi se je rodil v dobri družini, ki se je, kot večina v Gujaratiju, ponašala z dejstvom, da imajo mnogo brahmanov (duhovniška kasta) v svoji državi. Hindujska skupnost je tradicionalno razdeljena na štiri glavne kaste ali razrede, ločijo pa jih ostre meje. (Glej okvirček na strani 12.)
V starosti 18 let je Gandi prvič potoval z vlakom do Bombaya, ko je potoval v Anglijo na študij prava. Zapustil je svojo ženo Kasturbai s katero se je poročil v rani mladosti in sina. Preden se je vkrcal na ladjo SS Clyde so Gandija poklicali pred starešine njegove kaste, ki so mu z nedvoumnimi besedami dali vedeti, da bo formalno izključen iz svoje kaste, če bo odpotoval v Anglijo. Zakaj? »Moral boš jesti in piti skupaj z Evropejci«, so trdili. »Ne mislim, da vse to nasprotuje naši veri, če bom odšel v Anglijo«, je odvrnil. Starešine njegove kaste so menili, da je prepovedano (tabu) takšno mešanje z belci, ki so nečisti, ker jedo meso in pijejo alkoholne pijače. Gandi je protestiral in rekel, da je to primer pristranskosti kast. Kljub njegovim prošnjam so ostali neomajni in Gandi je zapustil Indijo izobčen iz njegove Vaisya kaste (kaste trgovcev in poljedelcev).
Gandijevo življenje v Angliji je bilo težavno. Ni bil samo tujec, temveč tudi »kolonialen« Indijec in se je tako lahko gibal samo na robu britanske družbe. Gandi je bil zbegan, kajti tisti, ki so bili nestrpni do njega, so se imenovali kristjani. Že prej si je oblikoval svoje mnenje o krščanstvu: »Razvil sem neko vrsto odpora do njega«, je pisal. »Za to sem imel razlog. V tistem času so krščanski misijonarji (v Indiji) imeli navado stati blizu visokih šol ... kjer so sramotili Hinduse ter njihove bogove. Tega nisem mogel prenašati.« Podobno je Gandi tudi v Angliji težko prenašal pristranost »kristjanov«. Kakšno je bilo njegovo mnenje? ‚Ljubim Kristusa, vendar preziram kristjane, ker ne živijo tako kot je živel Kristus‘.
Odšel je iz Anglije z diplomo iz prava in se poskušal zaposliti v Južni Afriki. Tam je naletel na rasne predsodke od vsega začetka. Čeprav je imel vozovnico za prvi razred, so ga odstranili s tega dela vlaka in mu rekli, da mora potovati v vagonu, ki je rezerviran za temnopolte ljudi. Gandijevi protesti so naleteli na gluha ušesa. Nasilno so ga odstranili iz vlaka in noč je moral prebiti v čakalnici.
Življenjska odločitev
To noč se je odločil, da se ne bo nikdar vdal nasilju in da ne bo nikoli s silo poskušal doseči cilj. Ko je premišljal o tem neprijetnem dogodku, je napisal: »Nadloga, katero sem moral prenašati je bila samo površinska — samo simptom globoke bolezni rasnih predsodkov. Poskusil bom, če bo mogoče izkoreniniti to bolezen, čeprav bom trpel ob tem številne nadloge.«
Za trenutek se vrnimo nazaj in preglejmo ta dva izrazito neprijetna dogodka v Gandijevem življenju. V prvem primeru se ga je odreklo njegovo lastno ljudstvo preden je odpotoval v Anglijo, zaradi njegove želje, da se druži z belim človekom. V drugem primeru ga je beli človek vrgel z vlaka zaradi njegove barve kože. Gandija ni razkačila krivica in ponižanje zgolj zato, ker je to sam skusil; ne, šlo je za trdovratno rakavo obolenje človeške nehumanosti do človeka zaradi različnih barv kože.
Kasneje je pisal: »Vse dokler bomo doživljali, da ljudje bele rase zaničujejo ljudi druge barve kože, tako dolgo bomo imeli težave.« Zanimivo je, da se je Gandijeva sodba nanašala tudi na Indijce, ki so tisočletja dopuščali sistem kast, ki temelji na razlikah v barvi kože. V takšni ločenosti so se našli Indijec proti Indijcu, brahman proti nedotakljivemu (parijec, Indijec najnižje kaste).
Samospoštovanje za Nedotakljive (parijce)
Po vrnitvi v Indijo je Gandi naletel na sovražne spore in stare rane, ki jih je povzročilo razdeljevanje po kastah. Kako lahko krivimo Britance, je pripomnil, ko smo pa sami krivi za svoje prestopke proti lastnim sovernikom kaste nedotakljivih? »Na nedotakljivost (parijce) gledam kot na največji moralni madež hinduizma«, je rekel. Po Gandijevem mnenju je hinduizem zagrešil, ko je odobril to nedotakljivost.
Gandi se je zavzel za Nedotakljive. Živel je z njimi. Jedel je z njimi. Čistil je njihova stranišča. Poskušal je v njih obnoviti spoštovanje do samih sebe. Dal jim je dostojanstveno ime — niso več bili Nedotakljivi temveč Harijanci, ali ljudstvo boga Višne. »Hindusi se morajo kesati (obžalovati) zaradi storjenih krivic, ... vrniti jim moramo dediščino katere so bili oropani«, je pisal.
Kaj je bila po Gandijevem mišljenju dediščina Harijancev? Človeško dostojanstvo, osnovna dediščina vseh ljudi. Trdil je, da si Harijanci želijo samo to, da se jih obravnava kot ljudi in ne kot živali. Kdo jih je oropal? Gandi je trdil, da so to bili njihovi soverniki, Hindusi. »Najstrašnejši zločini o katerih poroča zgodovina so bili storjeni pod oikriljem religije,« je rekel. Sramoval se je vse Indije, ker ni hotela odpreti vrat velikih templjev skozi katera stoletja najnižja kasta hindujskih oboževalcev ni smela stopiti. »Tu ni nobenega Boga«, je rekel zbrani množici. »Če bi Bog bil tu, bi vsi vi smeli vstopiti.« Nekoč je h Gandiju prišel očitno dobro situiran misijonar po nasvet, kako naj pomaga ljudem v indijskih vaseh, ki so izobčeni iz kast. Gandijev odgovor je bil izziv krščanstvu: »Stopiti moramo z naših piedestálov in živeti z njimi — ampak ne kot nekdo zunaj njih, temveč da smo v vseh pogledih kot oni, da z njimi delimo njihovo breme in žalost.«
»V slovarjih glede nenasilnega ravnanja ni nobene take stvari kot je ‚zunanji sovražnik‘«, je rekel Gandi. Neki sodobni pisec je pripomnil, da bodo glede bodočnosti sveta vse razlike »notranja stvar« in če je naš cilj rešitev človeštva, moramo spoštovati človečnost vsake osebe. Razdelitev, ki temelji na kastah zanika spoštovanje, zato ljudje trpijo. Njihovo trpljenje pa sedaj ni več neslišno. Odraža se v statistikah hudodelstev in nasilja. Zato se pojavljajo vprašanja: Ali so se Gandijevi ideali izkazali uspešni? Kako je z nenasiljem v Indiji? Kako praktične so Gandijeve ideje za svet na splošno?
[Okvir na strani 12]
Kaste in barva kože
Hindujski teološkl spisi Maha-Bharata pravijo:
1. »Barva brahmanov je bila bela (najvišja kasta, sestavljajo jo duhovščina in učenjaki);
2. barva Ksatriyasov je rdeča (druga kasta, iz bojevnikov in plemičev);
3. barva Vaisyasev je rumena (tretja kasta, poljedelci in trgovci);
4. barva Sudrasov je črna (četrta kasta, ročni (navadni) delavci.«
Pod njim in ločeno od strukture družbe so bili nečisti, Nedotakljivi.
Glede tega sistema kast poroča The Hindu:
»Mandalska komisija je opozorila glede slehernega domnevanja, da sistem kast izumira ... Če se je religija kdajkoli uporabljala kot opij za ljudstvo, je to bil primer v Indiji. Majhen duhovniški razred je z domiselnim procesom prilagajanja mišljenja več kot hipnotiziral ogromno večino ljudi, da so sprejeli vlogo služenja v ponižnosti. ... Medtem ko kasta uravnava in nadzoruje vsak vidik posameznikovega življenja, je to po mnenju Komisije vodilo do razmer v katerih so nižje kaste zadaj, ne le družbeno, temveč tudi glede izobraževanja, gospodarstva in politike. Toda višje kaste napredujejo v vseh smereh.« (4. maj 1982)
[Okvir na strani 13]
Če spadaš med Nedotakljive
● Pometaš ceste, čistiš latrine (stranišča) ali delaš na pokopališču ali z mrliči.
● Ne smeš vstopiti v hišo nekoga, ki je višje kaste. Brahmani ti ne bodo dovolili vstopiti v hindujski tempelj.
● Tvoji otroci se ne morejo poročiti izven svoje kaste.
● V mestu si brezpraven — živiš v barakah, zadovoljen si z osnovno hrano, streho nad glavo in vodo.
Nedotakljivost je bila zakonsko prepovedana v Indiji že leta 1950. Vendar je nedavna raziskava, ki je zajela okoli tisoč vasi po vsej Indiji, odkrila, da se ti lahko, če spadaš med Nedotakljive zgodi naslednje: 61% ljudi ti ne bi pustilo uporabljati svoj studenec; 82% ti ne bi dovolilo vstopiti v tempelj; 56%« ti ne bi dali prenočišča; 52% peric ti ne bi ponudilo svoje usluge in 45% brivcev te ne bi hotelo obriti.