Pogled v svet
Papež potrjuje evolucijo
Papež Janez Pavel II. je pred kratkim izjavil, da je »konvergenca« neodvisnih raziskav »značilen argument v korist teorije« o človekovem razvoju. Tako je, čeprav se s to teorijo ne strinja popolnoma, ponovil izjavo iz enciklike papeža Pija XII. (iz 1950. leta), »da je doktrina ‚evolucionizma‘ tehtna hipoteza, ki jo je vredno raziskati«, piše L’Osservatore Romano. V razvoju človeka pa je skušal dati mesto tudi Bogu, zato je vpletel še Platonov nauk o človekovi neumrljivi duši. Ponovno se je naslonil na encikliko Pija XII. in dejal: »Če se je že človeško telo razvilo iz praorganizma, pa je Bog človekovo neumrljivo dušo ustvaril neposredno.«
Zakon v zatonu
»Zakonska ureditev odmira pred našimi očmi,« pravi Jean Dumas, vodja demografskih analiz, ki jih sedaj opravlja Kanadski statistični zavod. The Toronto Star pa je zapisal, da v Kanadi število porok upada, posebej še v Quebecu. Ko gre za zavezovanje v večni zakon, so ljudje zadržani, v nekaterih primerih tudi zaradi slabega zakona svojih staršev, pridá poročilo. Po podatkih, ki so jih zbirali prek 25 let, leta 1993 ni živelo več skupaj 30 odstotkov parov, ki so se poročili 1969. leta. Razvezujejo pa se, kot kaže statistika, tudi tisti, ki so se poročali kasneje. Tretjina vseh razvezanih leta 1993 so zakonci, ki so bili poročeni manj ko pet let, medtem ko je bilo 1980. takih le četrtina. Marshall Fine, direktor centra za pomoč zakoncem in družinam na univerzi v Guelphu (Ontario), je pripomnil: »Ni videti, da bi bil svet za mlade ljudi ne vem kako varen.«
Za spanje prikrajšani najstniki
Strokovnjaki, ki v Avstraliji in Združenih državah raziskujejo težave s pomanjkanjem spanja, menijo, da je za željo najstnikov, da bi zjutraj ostali v postelji, krivo še kaj drugega, ne le gledanje televizije, upornost ali lenoba, poroča revija Asiaweek. Avstralski izvedenec, ki se ukvarja s spanjem, dr. Chris Seton, pravi, da lahko hormonske spremembe in hitra rast povzročijo veliko željo po spanju pri mnogih najstnikih. Pri devetih letih se otrokova potreba po spanju začne večati. Raziskava, ki je zajela 3000 ameriških dijakov, starih od 17 do 19 let, je pokazala, da 85 odstotkov vprašanih premalo spi. The New York Times pa je zapisal, da so zaradi tega dijaki, še posebej pri dopoldanskem pouku, komaj še budni. »Ti otroci so tako neprespani, da so zaradi tega skoraj taki, kot bi bili omamljeni,« je dejal James B. Maas, profesor na Cornell University. Izvedenci menijo, da morajo najstniki spati vsaj osem ur in pol na dan.
Prehrana zmanjšuje tveganje obolevnosti za rakom
Vsaj pet sadnih in zelenjavnih obrokov dnevno zmanjša tveganje obolevnosti za rakom na pljučih, debelem črevesu, želodcu in še kje drugje, poroča The Wall Street Journal. Do »tehtnih argumentov« temu v prid so prišli po več ko 200 raziskavah, ki so jih opravili v 17 državah. Ni nujno, da so obroki obilni. Po programu ameriškega Državnega inštituta za rakava obolenja naj bi ustrezen obrok vseboval: »Srednje debel sadež, skodelico [2,5 dcl] sveže zelenjave v solati, tri četrt skodelice sadnega soka, pol skodelice kuhane zelenjave in četrt skodelice suhega sadja.« Inštitut takšno prehranjevanje priporoča že pet let, vendar pa v Združenih državah temu prisluhne le vsak tretji odrasli in vsak peti otrok. Videti je, da volčji tek po hitro pripravljeni hrani (fast food) upočasnjuje sprejemanje takega prehranjevanja. »Ocvrt krompirček s paradižnikovo omako nikakor ne moremo računati za dva obroka zelenjave,« prida The Wall Street Journal.
Zaustavljena rast prebivalstva?
International Institute for Applied Systems Analysis (IIASA) z Dunaja je objavil podatke, da se sedanje število svetovnega prebivalstva verjetno ne bo podvojilo. Sodijo sicer, da se bo število prebivalstva »do leta 2050 s sedanjih 5,75 milijard povečalo na 10 milijard, leta 2075 doseglo kakih 11 milijard, nato pa do leta 2100 ostalo približno enako ali se celo malce znižalo«, piše New Scientist. Kot pravijo pri IIASA, imamo 64-odstotno možnost, da se sedanje število svetovne populacije ne bo nikoli podvojilo. Iz teh podatkov je tudi videti, da se je leta 1995 skoraj v vseh delih sveta rodilo manj otrok.
Brezbaterijski radio
Ker na afriškem podeželju večinoma nimajo elektrike, težko pa se dobijo tudi baterije, v majhni tovarni blizu Cape Towna v Južnoafriški republiki izdelujejo prenosne radie z vgrajenim ročnim generatorjem. »Nekajkrat je treba živahno zavrteti in radio bo igral kake pol ure,« piše The New York Times. Ta novi model je sicer velik kot manjša škatla za prenos malice in tehta tri kilograme, vendar je videti, da bo njegova pot uspešna. Siyanga Maluma, ki v tovarni vodi prodajo, pravi, da se bo, če denimo radio dnevno igra pet do deset ur, v treh letih pri baterijah prihranilo 500 do 1000 ameriških dolarjev. Maluma še pove, da je poleg kolesa in motorja, radio eden od treh velikih afriških statusnih simbolov. »Res,« že samo s tem, da imate radio, »si lahko dobite ženo,« še zatrdi.
Ubijalski dež
Kisli dež posredno prispeva k smrti prenekaterega skandinavskega losa, pravi švedski znanstvenik dr. Adrian Frank. Da bi zmanjšali posledice kislega dežja, polja in jezera posipavajo z apnom. Zato pa rastline, ki zrastejo na takih poapnjenih tleh, vsebujejo večjo količino določenih elementov, največkrat molibdena. Kadar los použije preveč molibdena, ta povzroči smrtonosno pomanjkanje bakra, kar resno ogrozi imunski sistem živali. Poleg tega je kisli dež kriv, da sedaj v več ko 4000 švedskih jezerih ne morejo živeti ribe, v norveških vodah pa je zdaj pol manj postrvi kakor včasih. Londonski The Sunday Telegraph piše, da je britanska vlada z nadzorom virov onesnaževanja poskrbela, da njene elektrarne izpuščajo v zrak manj žvepla, vseeno pa bo učinke kislega dežja čutiti še precej let.
Učenje afriških slonov
Azijski sloni so že stoletja delovne živali. Za njihove velike afriške sorodnike pa so mislili, da so za udomačevanje prenasilni. Toda vsaj en poskus je očitno uspel. V Zimbabveju, v Imirskem živalskem rezervatu, z njimi orjejo, lovski čuvaji pa na njih jezdijo v težje dostopna področja. Učna metoda se imenuje »ljubezen in nagrajevanje«. Poročevalec nekega afriškega časopisa je opazoval slona Nyasha, kako orje in obenem na hrbtu nosi delavca Muchemwa. Povedal je: »Vsake toliko časa je slon stegnil svoj rilec k Muchemwaju, ta pa mu je dal košček hrane z veliko vsebnostjo beljakovin. V Imiri bodo z Nyashem in še šestimi šolanimi sloni polja pred deževno dobo pripravili za setev žita, tudi koruze, s katero hranijo slone in tudi druge živali na farmi.«
Nadomestki iz krvi
Na severovzhodu Brazilije skušajo s Prothemolom, poskusnim beljakovinskim nadomestkom, rešiti problem podhranjenosti. V Associated Press so zapisali, da je izdelek skoraj v celoti narejen iz goveje krvi, ki jo dobijo iz klavnic; pravijo pa, da je »celo bolj hranljiv od mesa«. Podobne poskuse so leta 1990 opravili v Gvatemali z izdelkom imenovanim »Harina de Sangre« (krvna moka). V Braziliji je državna uprava organizirala, da so Prothemol razdeljevali po hišah, »hkrati pa skrbno opazovali vsakega otroka, ki bi ga jemal«. Pred tem so severovzhodne brazilske klavnice kri kratko malo metale proč, tako kot ukazuje Biblija. (3. Mojzesova 17:13, 14)
Otroci v armadah
Četrt milijona otrok, tudi sedemletniki, služi v oboroženih silah po svetu, so pokazale raziskave, opravljene v 26 državah, o tem pa je poročal Guardian Weekly iz Manchestra (Anglija). Poročilo dveletne študije, ki so jo opravili pri Združenih narodih, je odkrilo, da otroke rekrute pozverinijo, včasih tudi tako, da jih prisilijo gledati, kako jim mučijo in ubijajo sorodnike. Nato pa jih uporabljajo za eksekutorje, atentatorje in vohune. Tako v neki državi »večinoma otrokom vojakom nalagajo, da mučijo, pohabljajo ali ubijajo otroke in odrasle, ki skušajo pobegniti«. Velikokrat se je lahko videlo, da so se otroci, ki so jim pred bojem dali drogo ali alkohol, zagnali v bitko, »ko da so nesmrtni in neranljivi«.