Pisma bralcev

Disleksija Pišem vam, ker bi se rada iz srca zahvalila za članek »Premagovati frustracijo disleksije«. (8. avgust 1996) Zatem ko sva z možem prebrala besedilo v okvirčku »Kako prepoznati disleksijo pri otrocih«, sva najinega desetletnega sina dala pregledat. Odkrila sva, da ima zares disleksijo, zato že delava vse, kar je treba, da bi mu pomagala tako doma kot tudi za šolo. Njegovi učitelji so nama že od nekdaj govorili, da je zelo sposoben otrok, vendar se ne trudi. Zato si lahko predstavljate, kako sva hvaležna, da ste izdali ta članek.

J. S., Škotska

Sem mati dveh dislektičnih otrok, zato sem bila vesela, da sem prebrala ta članek. Opravil je izredno delo, ko je druge poučil, kako zelo resnična je ta motnja in kako težko je tistim, ki jo imajo. Ali si lahko predstavljate, kako je, ko ne moreš prebrati uličnega napisa? Ali ko bi rad naročil jed z jedilnega lista, pa ne moreš prebrati, kaj na njem piše? Prepričana sem, da bodo tisti z disleksijo te informacije dobro uporabili.

M. K., Združene države

Ogrožene vrste Iz srca sem vam hvaležen za članke »Ogrožene vrste – zakaj naj bi nas skrbelo«. (8. avgust 1996) Zares tvegamo, da bomo ta zaklad izgubili. Zaradi tega članka pa je moja želja, da bi bil v Božjem obljubljenem novem svetu, kjer bodo živali lahko živele, ne da bi bile v nevarnosti pred izumrtjem, še naprej živa.

D. I., Albanija

Begunska kriza Sem begunec iz Burundija in rad bi se vam zahvalil za serijo člankov »Begunska kriza – ali se bo kdaj končala«. (22. avgust 1996) Zelo me je spodbudilo, ko sem izvedel, kako na to gleda Jehova in da je njegovo starodavno ljudstvo moralo do beguncev biti srčno dobrotljivo. Hvala vam za te članke; zares so me potolažili.

D. M., Kenija

Tragedija z avtobusom Članek »Premagovati tragedijo z Jehovovo močjo« (22. avgust 1996) me je zadel v sredo srca, zato nisem mogla zadržati solz. Tudi jaz sem namreč doživela nesrečo in zraven je bila prijateljica, ki mi je bila najbližja. Po nekaj urah je zaradi hudih poškodb umrla. To me je močno potrlo in počutila sem se krivo, ker sem preživela, ona pa ni. Pet let je minilo, preden sem te občutke obvladala. Zaupam Jehovu, da se bo moje drage prijateljice spomnil. Iz srca tudi sočustvujem s tistimi, ki so izgubili drage v tej tragediji v Španiji.

J. T., Združene države

Jecljanje Hvala za članek »Jecljajočih jezik bo govoril«. (22. avgust 1996) Doživljaj Petra Kunca me je zelo okrepil. Tudi jaz namreč jecljam. Vedno, preden imam biblijsko predavanje, prosim Jehova, da bi mi pomagal razločno govoriti.

M. M., Italija

Ko mi je bilo 20 let, sem ugotovil, da težko govorim, bodisi drugim bodisi z odra v kraljestveni dvorani Jehovovih prič. Ko nalogo končam, sem moker od potu in izredno izčrpan. Doživljaj sokristjana, ki služi Jehovu kljub tej težavi, me je zares spodbudil. Pomagal mi je, da na to gledam pozitivno.

M. S., Japonska

Za ta doživljaj se vam moram zahvaliti. Že od otroštva imam namreč enako težavo. V občini služim kot starešina in da bi spolnil svoje naloge, se moram za moč obračati k Jehovu – kakor Petr. Sedaj vodim Teokratično strežbeno šolo, v kateri pomagam drugim pri njihovem govorjenju.

N. O. N., Nigerija