Kako je z radioaktivnim in kemičnim onesnaženjem?

»ŽIVIM v Moskvi, blizu Instituta za atomsko energijo. Pravijo, da je tukaj žarčenje močno. To je morda pojasnilo za moje bolezni. Povejte mi, nam takšno sevanje škodi?«

To pismo, ki ga je objavil sovjetski časopis Trud, izdaja rastoči strah, ki mori mnoge, odkar je padla atomska bomba na Hirošimo. Industrijsko žarčenje in druge oblike onesnaženja resno vplivajo na zdravje.

Nadaljnja nevarnost so radioaktivni odpadki jedrskih central in podobnih ustanov. »Plutonij je izredno strupen in neverjetno dolgo ostane nevaren, kakšnih 100 000 let«, je pisal fizik Ian Barbour. In nihče ne ve, kako bi zaščitili takšne odpadke!

V časopisu Time je pred nedavnim pisalo, da je v eni sami deželi okroglo 2000 nevarnih odlagališč za kemikalije in več kot 180 000 odlagališč za tekoče kemikalije. Polovica prebivalstva te dežele troši vodo talnico, toda bojé se, da bodo ti odpadki skupaj s pesticidi s polj talnico popolnoma zastrupili. Zato nekateri, ki odkrijejo izvir čiste vode, potem od tam dobé pitno vodo za svojo družino.

Industrija je onesnažila reke, jezera in morja po vsem svetu. Zastrupljena hrana iz morja lahko povzroči hude bolezni. Število smrtnih primerov in primerov trajne invalidnosti med prebivalci japonskega ribiškega mesteca Minamata, ki so se pred časom zastrupili z živim srebrom z ribami, je doseglo več kot 1400.

Nevarnost pa je še večja, če nekdo svojemu telesu še dodaja škodljive kemikalije, na primer s kajenjem ali zlorabo mamil.

Dr. Higginson, vodja mednarodnega Urada za raziskavo raka trdi: »Veliko je dokazov za to, da je vzrok 80 do 90% primerov raka neposreden ali posreden dejavnik okolja . . . in najmanj 90% teh dejavnikov je kemične narave.«

Nekdo se lahko odpove škodljivih navad, ampak zelo malo bo lahko naredil za izboljšanje svetovnega stanja. Vendar, ne obupajte! Imamo dober vzrok za upanje, da boj proti boleznim kljub vsemu ne bo zaman!

[Sliki na strani 5]

Kemično, radioaktivno in drugačno onesnaženje škoduje zdravju in povzroča smrt.