Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • ijwbq članek 35
  • Kaj Sveto pismo pravi o božiču?

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Kaj Sveto pismo pravi o božiču?
  • Odgovori na svetopisemska vprašanja
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Sveto pismo odgovarja
  • Zgodovina božičnih običajev
  • Je Božič res poganski praznik?
    Prebudite se! 1984
  • Božič — Zakaj je na Japonskem tako priljubljen
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1991
  • Zakaj praznovanje božiča ni za kristjane
    Prebudite se! 1991
  • Božič – zakaj celo na Daljnem vzhodu?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1999
Preberite več
Odgovori na svetopisemska vprašanja
ijwbq članek 35

Kaj Sveto pismo pravi o božiču?

Sveto pismo odgovarja

V Svetem pismu ni zapisan datum, ko se je Jezus rodil, niti nikjer ne pravi, da bi morali praznovati njegov rojstni dan. McClintockova in Strongova Cyclopedia pravi: »Obhajanje božiča ni Božja odredba niti ne izvira iz NZ [Nove zaveze].«

Ko preiščemo zgodovino božiča, ugotovimo, da njegove korenine segajo v poganske verske obrede. Iz Svetega pisma je razvidno, da Boga žalimo, kadar ga častimo drugače, kot želi. (2. Mojzesova 32:5–7)

Zgodovina božičnih običajev

  1. Praznovanje dneva Jezusovega rojstva: V knjigi Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu piše: »Kolikor nam je danes znano, prvi kristjani niso obhajali praznika Kristusovega rojstva.« The World Book Encyclopedia navaja, da so takratni kristjani »praznovanje rojstnega dne, pa naj je bil od kogar koli, imeli za poganski običaj«.

  2. Datum 25. december: Nobenega dokaza ni, da se je Jezus rodil na ta dan. Cerkveni voditelji so ta datum najverjetneje izbrali zato, da bi sovpadal s poganskimi praznovanji, ki so potekala na zimski solsticij ali okoli njega.

  3. Obdarovanje, gostije in zabave: The Encyclopedia Americana pravi: »Mnogim veselim božičnim običajem so bile zgled saturnalije, rimski praznik, ki so ga praznovali sredi decembra. Iz tega praznovanja denimo izvirajo bogate gostije, obdarovanje in prižiganje sveč.« Velika knjiga o praznikih pa k temu dodaja: »Vse javno življenje je zamrlo. Zaprli so šole, sodišča in ustavili vsa trgovska in vojaška opravila. Med saturnalijami je moral vladati mir.«

  4. Božične lučke: Glede na knjigo The Encyclopedia of Religion so Evropejci krasili svoje domove »z lučkami in vsakovrstnimi zimzelenimi rastlinami«, da bi praznovali zimski solsticij in se ubranili zlih duhov.

  5. Božje drevce, bela omela: V Veliki knjigi o praznikih za božje drevce oziroma bodiko piše, da »je že v antiki simbolizirala dobro voljo in veselje [...]; odganjalo naj bi demone«. Glede bele omele pa pravi: »Druidi so jo žrtvovali bogovom, zanje je bila to magična rastlina.«

  6. Božično drevo: »Čaščenje drevesa je bilo med poganskimi Evropejci nekaj običajnega in se je ohranilo tudi po tem, ko so se spreobrnili h krščanstvu.« Med drugim se je ohranilo z običajem, da se »med zimskimi prazniki postavlja božično drevo pred vhodom v hišo ali vanjo«. (Encyclopædia Britannica)

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli