Božič — Zakaj je na Japonskem tako priljubljen

OTROCI budistično-šintoistične Japonske so iskreno prepričani, da Božiček obstaja. Leta 1989 so namreč švedski cerkveni organizaciji Santa World napisali 160 000 pisem. Iz nobene druge države ni prišlo toliko pisem. Napisali pa so jih v upanju, da bo njihova največja želja — pa naj bo to igračka ”grafični računalnik“ za 18 000 jenov (136 ameriških dolarjev) ali prenosna video igra za 12 500 jenov (95 ameriških dolarjev) — izpolnjena.

Japonskim dekletom zaroka na božični večer pomeni nekaj izjemnega. ”Po podatkih ankete o mladih ženah,“ piše v časopisu Mainichi Daily News, ”jih je 38 odstotkov povedalo, da so božični večer načrtovale že ves mesec vnaprej.“ In ko mladi moški želijo božični večer preživeti skupaj s svojim dekletom, imajo pri tem skrite namene. ”Tiha molitev skupaj z dekletom je odlična zamisel,“ predlaga revija za mladeniče. ”To skušaj narediti kar se da elegantno. Vajin odnos bo kmalu intimnejši.“

Prav tako tudi japonski možje, ko po božičnem običaju na poti domov kupijo bogato okrašen kolač, upajo, da s tem prikličejo pomembno čudežno moč. To, da prinesejo darilo — kolač domov, pa naj bi odtehtalo zanemarjanje družine v preostalem letu.

Božič se je torej med nekrščanskimi Japonci resnično zakoreninil. Dejansko je kar 78 odstotkov anketiranih v več veleblagovnicah povedalo, da za božič vedno načrtujejo nekaj posebnega. To pa je izredno visok odstotek za državo, kjer se ima le 1 odstotek prebivalstva za kristjane. Po veroizpovedi so sicer budisti in šintoisti, vendar se povsem brez zadrege veselijo tega ”krščanskega“ praznika. Njihov almanah, zelo spoštovani Shinto Ise Shrine, navaja 25. december skupaj z ostalimi japonskimi prazniki in sicer kot ”dan Kristusovega rojstva“. Prizori nekristjanov, povsem predanih božičnemu veseljačenju, pa kljub temu sprožijo vprašanje:

Čigav praznik je božič

Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary opredeljuje božič kot ”krščanski praznik na 25. december . . . v počastitev Kristusovega rojstva“. Takrat naj bi se ”vsi kristjani skupno veselili Kristusovega rojstva“.

Torej imajo lahko tisti, ki božič slavijo izključno kot verski praznik, ostale, ki ta dan spreminjajo v posvetno veseljačenje in obdarovanja, za izzivalce in celo bogokletnike. ”Na Japonskem je odločilna brezobzirna trgovina, ne pa Kristus,“ je napisal nek japonski Američan. ”Za zahodnjaka,“ je o japonskem božiču zapisal spet drugi, ”ni puran (ki ga v japonskih trgovinah običajno ni moč dobiti) tisti, ki manjka, temveč najvažnejše od vseh stvari — božično razpoloženje.“

Kaj pa pravzaprav je božično razpoloženje? Ali je to vzdušje cerkvenih pesmi, božičnega drevesca in sveč, saj z vsem tem mnogi vsako leto pokažejo svojo izključno predanost cerkvi? Ali pa je to ljubezen, veselje in obdarovanje, ki mnoge spodbudi k velikodušnosti? Je to mir na bojišču, ko vojaki po božičnem običaju vzdržujejo nekaj dni ”miru na zemlji“?

Presenetljivo pa je, da božično razpoloženje največkrat sploh ne prinese miru družinam. Po ocenah ankete iz leta 1987 naj bi tisto leto v Angliji družinski prepiri izbruhnili kar v 70 odstotkov britanskih domov. Glavni vzrok naj bi bili prepiri o denarju. Prepire pa povzroča tudi prekomerno pitje alkohola in neizpolnjevanje družinskih obveznosti.

”Sprašujem se, ali nismo glede pravega pomena božiča nečesa spregledali,“ je napisal neki zahodnjak, ki živi na Japonskem in je lani v božičnem času obiskal svoj dom. ”Vsakega 25. decembra me prevzame enako hrepenenje, da bi se vrnili k tistim starinskim davnim božičem — k poganskemu prazniku, ko so s čaščenjem dreves in nebrzdanim veseljačenjem slavili zimski sončni obrat. Še vedno sicer imamo ves poganski blišč — omelo, božje drevesce, božične jelke in ostalo — vendar božič nekako ni več isti, odkar so ga prevzeli kristjani in ga spremenili v verski praznik.“

Božič je torej nedvomno poganski praznik. Prvi kristjani ga niso praznovali, ”ker so imeli vsako praznovanje rojstnega dne za poganski običaj“, piše v The World Book Encyclopedia. Pri poganskih praznovanjih saturnalij in novega leta so imeli priložnost za veseljačenje in izmenjavo daril pogani.

Če je božič pravzaprav poganski, se morajo pravi kristjani vprašati, ali je praznovanje božiča zanje sploh primerno. Poglejmo, kaj o praznovanju Kristusovega rojstva pravi Biblija.

[Okvir na strani 4]

Izvor božičnega praznovanja

Natančne podrobnosti o tem so se sicer v megleni starodavnosti izgubile, vendar kaže, da je rimskokatoliška cerkev 336. leta n.š. pričela praznovati nekakšen ceremonialni božič. ”Za božični datum so namenoma določili 25. december,“ je pojasnjeno v The New Encyclopædia Britannica, ”in sicer zato, da bi odrinili v ozadje veliki praznik boga sonca“. Med tem praznovanjem rimskih saturnalij in tudi med keltskimi in germanskimi prazniki zimskega sončnega obrata (solsticija) so se namreč pogani predajali svojim orgijam. In kot piše v The New Caxton Encyclopedia, je ”cerkev izkoristila priložnost in ta praznovanja pokristjanila“.