Božanske uganke in Božji namen
KADAR človek ne ve, kaj je to, potem je to zanj izziv, kadar pa človek odgovor pozna, izziva ni. Kaj je to? Uganka.
V današnji pragmatični družbi ljudje radi gledajo na uganke kot na otroško igro, v davnini pa je bila uganka »preizkus modrosti«, piše v The Interpreter’s Dictionary of the Bible. (Primerjaj Pregovori 1:5, 6.)
Jehova ni vedno jasno izrazil svoje volje oziroma namena, temveč je včasih preroške izreke namerno skril za analogijami, skrivnostnimi ‚zatemnjenimi izreki‘ ali begajočimi ugankami. (Psalm 78:2, King James Version; 4. Mojzesova 12:8, The Emphasized Bible) Hebrejska beseda za uganko se v Bibliji sicer pojavlja le 17-krat, vendar je Sveto pismo dobesedno polno ugank in pregovorov.
Množica biblijskih ugank
Kralj Salomon je po pričevanjih lahko rešil tudi najbolj begajoča vprašanja oziroma uganke. (1. kraljev 10:1) To je bil seveda sad od Boga dane mu modrosti. Če je kaj resnice v poročilih starih zgodovinarjev, da naj bi Salomon nekoč izgubil ugankarsko bitko s tirskim kraljem Hiramom, se je to najbrž zgodilo potem, ko je Salomon zaradi odpadništva izgubil Jehovov duh. Podobno ljubezen do ugank je pokazal sodnik Samson. Nekoč je pod vodstvom svetega duha z uganko dobil priložnost pognati strah v srce Božjih sovražnikov. (Sodniki 14:12–19)
Mnoge biblijske uganke so neposredno povezane z Jehovovimi nameni. Razmislite na primer o Prvi Mojzesovi knjigi 3:15. Ta prerokba, na kateri temelji glavna tema Biblije, je sama po sebi nekakšna uganka, ‚[sveta, NW] skrivnost‘. (Rimljanom 16:25, 26) Apostol Pavel je dobival nadnaravna videnja in razodetja, določene vidike Božjega namena pa je videl tudi v »uganki«, oziroma dobesedno, »zakritem izreku«. (1. Korinčanom 13:12; 2. Korinčanom 12:1–4) Kaj pa tisto neskončno razglabljanje okrog skrivnostnega števila divje zveri – »šeststo šestdeset in šest« – ki se nenadoma in brez razlage pojavi v Razodetju 13:18? Kdo lahko reši take božanske uganke in čemu te služijo?
Razkrivanje svetih skrivnosti
Za mnoge je vid najdragocenejši od naših petih čutil. Toda človekov vid bi brez svetlobe komaj kaj koristil. Pravzaprav bi bili slepi. Enako je s človekovim umom. Ima neverjetno sposobnost vzporejanja vzorcev, uporabe logike in tako reševanja različnih vozlov. Vendar da bi odklenili svete skrivnosti, je potrebno še nekaj. Nekateri sicer morda ponujajo rešitve v Bibliji zastavljenih ugank, toda njihov nameravani smisel lahko odkrije le njihov Avtor, Jehova, Bog luči. (1. Janezov 1:5)
Ljudje so žal pogosto preveč ponosni in neodvisni, da bi za odgovore čakali na Jehova. So pa tudi takšni, ki jih mika skrivnostnost in si zato želijo umske stimulacije, ne pa nujno resnice, in rešitve iščejo zunaj Božje Besede. Judovska mistika je denimo s svojo kabalo razglabljala o magičnem pomenu števil in črk hebrejske abecede. Na drugi strani so gnostiki v drugem stoletju skušali izluščiti skrite pomene iz hebrejskih in grških spisov.
Vse to iskanje pa jih je vodilo dalje v poganske obrede oziroma praznoverja in stran od božanske resnice. ‚Če je namreč svet poln zla,‘ so razmišljali gnostiki, ‚potem njegov Stvarnik, Jahve, ne more biti dober Bog.‘ Ali je to najboljši sklep, kar ga lahko ponudijo? Kako plitko je človekovo razmišljanje! Nič čudnega, da se je apostol Pavel bojeval proti odpadniškim zamislim, ki so jih kasneje razvile gnostične ločine, in pri tem strogo svaril v svojih pismih: ‚Ne merite više, nego je pisano.‘ (1. Korinčanom 4:6)
Osvetliti ‚zatemnjene izreke‘
Zakaj pa naj bi navsezadnje Bog luči govoril ‚zatemnjene izreke‘? Uganke že po svoji naravi izzivajo posameznikovo domišljijo in zmožnost sklepanja. Razpršene po vsem Svetem pismu kakor slastni dodatki v gurmanskem obroku so tako včasih napisane zato, da bi enostavno zbudile zanimanje bralcev ali da bi svoje sporočilo naredile bolj živo. V takih primerih so razlage običajno napisane takoj zatem. (Ezekiel 17:1–18; Matevž 18:23–35)
Jehova velikodušno podeljuje modrost, toda nikoli kar vsem brez razlike. (Jakob 1:5–8) Razmislite o knjigi Pregovori, navdihnjeni zbirki številnih begajočih izrekov, ki bi jih nekateri imeli za uganke. Da bi jih človek razumel, si mora vzeti čas in poglobljeno razmišljati. Toda koliko ljudi se je pripravljenih toliko potruditi? Do modrosti, ki je skrita v teh pregovorih, se lahko dokopljejo samo tisti, ki so pripravljeni kopati za njo. (Pregovori 2:1–5)
Jezus je podobno uporabljal ponazoritve, da se je razkrila drža srca njegovih poslušalcev. Okrog njega so se gnetle množice ljudi. Uživali so ob njegovih zgodbah. Radi so imeli njegove čudeže. Koliko pa jih je bilo pripravljenih spremeniti svoj življenjski slog in iti za njim? Kakšno nasprotje Jezusovim učencem, ki so si vedno znova prizadevali za tem, da so razumeli Jezusove nauke, in se rade volje odrekli sebi ter postali njegovi sledilci! (Matevž 13:10–23, 34, 35; 16:24; Janez 16:25, 29)
Gledati k luči
»Videti je,« opaža neki vir, »da zanimanje za uganke sovpada z dobami umskega prebujenja.« Danes imamo izjemno prednost, da živimo v času, ko duhovna ‚luč vzhaja‘ Božjemu ljudstvu. (Psalm 97:11; Daniel 12:4, 9) Ali znamo potrpežljivo čakati, da nam bo Jehova ob svojem določenem času razodel svoje namene? In kar je še važnejše: ko se zavemo, kako bi še bolj ustrezali Božji razodeti volji, ali nemudoma ukrepamo in spremenimo svoje življenje? (Psalm 1:1–3; Jakob 1:22–25) Če to delamo, bo Jehova blagoslovil naša prizadevanja tako, da bo sveti duh – kakor očala, ki popravljajo zamegljen vid – jasno naravnal oko našega uma na čudovit mozaik Božjega namena, izostril nam bo duhovni vid. (1. Korinčanom 2:7, 9, 10)
Svetopisemske uganke resnično poveličujejo Jehova kot Njega, »ki razodeva skrivnosti«. (Daniel 2:28, 29) On poleg tega preiskuje srca. (1. letopisov 28:9) Ne bi smeli biti presenečeni nad spoznanjem, da se luč božanske resnice vedno bolj odstira. (Pregovori 4:18; Rimljanom 16:25, 26) Namesto da torej iščemo spoznanje o globokih Božjih stvareh v mistiki ali človekovi plitki modrosti, ki lahko vodita le k ničevosti, se z zaupanjem obrnimo k Bogu Jehovu, da z lučjo resnice osvetli svoje ‚zatemnjene izreke‘ in zvestim služabnikom tako ob svojem določenem času razodene svoje čudovite namene. (Amos 3:7; Matevž 24:25–27)
[Vir slike na strani 26]
Biblia Hebraica Stuttgartensia, Deutsche Bibelgesellschaft Stuttgart