Kristjani si skrivnosti ne drznijo prikrivati!
»Javno sem govoril svetu [. . .], na skrivnem pa nisem nič govoril.« (JANEZ 18:20, EI)
1., 2. Kakšen je pomen grške besede mystérion, kot se jo rabi v Svetem pismu?
GRŠKA beseda mystérion je v New World Translation of the Holy Scriptures petindvajsetkrat prevedena s »sveta skrivnost« in trikrat z »misterij«. Skrivnost, ki ji pravijo sveta, mora biti zares pomembna! Vsakdo, kdor ima prednost spoznati takšno skrivnost, bi se moral čutiti zelo počaščenega, saj je štet med tiste, ki so vredni poznati skrivnost Vrhovnega Boga vesolja.
2 Vineov Expository Dictionary of Old and New Testament Words potrjuje, da je v večini primerov »sveta skrivnost« primernejši prevod kot pa »misterij«. O besedi mystérion pravi naslednje: »V [Krščanskih grških spisih] ne zaznamuje misterioznega (kot ang[leška] beseda), temveč to, kar je mogoče spoznati le z Božanskim odkritjem, ker je zunaj dosega človekove naravne dojemljivosti. In to tudi je odkrito na način ter v času, določenem od Boga, in sicer samo tistim, ki so razsvetljeni z Njegovim duhom. Beseda misterij običajno zaznamuje prikrito spoznanje, v Svetem pismu pa zaznamuje razodeto resnico. Zato so z njo povezani izrazi, kot so ,odkrit‘, ,očiten‘, ,razodet‘, ,popridigan‘, ,razumeti‘, ,razdeljevanje‘.«
3. V čem se je krščanska občina iz prvega stoletja razlikovala od nekaterih misterioznih verskih skupin?
3 Ta razlaga osvetljuje bistveno razliko med misterioznimi verskimi skupinami, ki so uspevale v prvem stoletju, in nanovo ustanovljeno krščansko občino. Medtem ko je tiste, ki so bili posvečeni v skrivnostne kulte, pogosto vezala zaobljuba molka zaradi varovanja verskih naukov, pa se od kristjanov kaj takega ni nikoli zahtevalo. Resda je apostol Pavel govoril o ,modrosti Božji v [sveti, NW] skrivnosti‘ in jo imenoval ,skrita modrost‘, torej, skrita ,poglavarjem tega sveta‘. Ni pa bila skrita kristjanom, katerim je bila razodeta po Božjem duhu, da bi jo lahko javno objavili. (1. Korinčanom 2:7–12; primerjaj Pregovori 1:20.)
»Sveta skrivnost« je razpoznana
4. Na koga se osredotoča »sveta skrivnost« in kako?
4 Jehovova »sveta skrivnost« se osredotoča na Jezusa Kristusa. Pavel je pisal: »[Jehova] nam je razodel [sveto, NW] skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je bil vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji.« (Efežanom 1:9, 10, EI) O naravi ,svete skrivnosti‘ pa je spregovoril še bolj določno, ko je poudaril, da moramo ,prav spoznati [sveto, NW] skrivnost Božjo, Kristusa‘. (Kološanom 2:2)
5. S čim vse je povezana »sveta skrivnost«?
5 Vendar pa gre tukaj še za nekaj več, saj je »sveta skrivnost« skrivnost z mnogimi vidiki. Z njo ni povezano samo identificiranje Jezusa za obljubljeno Seme ali Mesija. Zajema namreč tudi vlogo, ki jo ta igra v Božjem namenu. Z njo je povezana nebeška vlada, Božje Mesijansko kraljestvo, kar je Jezus nedvoumno pojasnil svojim učencem: »Vam je dano, da spoznate [svete, NW] skrivnosti nebeškega kraljestva, njim [ljudem] pa ni dano.« (Matevž 13:11)
6. a) Zakaj je prav reči, da je bila »sveta skrivnost« »[dolgo časa, NW] zamolčana«? b) Kako je bila postopoma razodeta?
6 Od takrat, ko je bilo prvič omenjeno, da namerava Bog priskrbeti temelj za Mesijansko kraljestvo, pa do ,dopolnitve [svete, NW] skrivnosti‘, naj bi minilo dolgo razdobje. (Razodetje 10:7; 1. Mojzesova 3:15) Ta skrivnost naj bi se dopolnila z ustanovitvijo Kraljestva, kar dokazuje tudi primerjava med Razodetjem 10:7 in 11:15. V resnici je med prvo kraljestveno obljubo v Edenu in pojavom predvidenega Kralja leta 29 n. š. minilo kakih 4000 let. Še nadaljnih 1885 let pa je minilo do ustanovitve Kraljestva leta 1914 v nebesih. Tako je bila »sveta skrivnost« postopoma razodeta v obdobju skoraj 6000 let. (Glej stran 16.) Pavel je imel prav, ko je govoril o ,odkritju skrivnosti, ki je bila večne čase [dolgo časa, NW] zamolčana, a sedaj je razodeta in se [. . .] oznanjuje‘. (Rimljanom 16:25–27; Efežanom 3:4–11)
7. Zakaj lahko razredu zvestega in preudarnega sužnja povsem zaupamo?
7 Jehova se v nasprotju z ljudmi z omejeno življenjsko dobo nikoli ne čuti obremenjenega s časom, zato skrivnosti ne razodeva predčasno. To dejstvo bi nas moralo varovati pred nepotrpežljivostjo, ker se določenih biblijskih vprašanj trenutno še ne dá zadovoljivo pojasniti. Razred zvestega in preudarnega sužnja, ki ima nalogo, da krščansko družinsko skupnost oskrbuje s hrano ob pravem času, je skromen, kar ga varuje pred tem, da bi predrzno prehiteval stvari in svojeglavo razglabljal o rečeh, ki so še vedno nejasne. Prizadeva si, da ne bi bil dogmatičen. Tudi ni preponosen, da ne bi priznal, da trenutno ne more odgovoriti prav na vsako vprašanje, pri čemer ima jasno v mislih besede iz Pregovorov 4:18. Toda kako navdušujoče je vedeti, da bo Jehova ob svojem času in na svoj način še naprej razodeval skrivnosti glede svojih namenov! Nikoli ne bi smeli postati nepotrpežljivi do Jehovovih priprav ter poskusiti nepremišljeno prehitevati Razodevalca skrivnosti. Kako tolažilno je vedeti, da kanal, ki ga Jehova danes uporablja, ne dela tako! Je namreč zvest in preudaren. (Matevž 24:45, NW; 1. Korinčanom 4:6)
Razodeto skrivnost je treba objaviti
8. Kako vemo, da je treba »sveto skrivnost« odkrivati?
8 Jehova »svete skrivnosti« kristjanom ni razodel zato, da bi jo ti skrivali. Treba jo je odkriti v skladu z načelom, ki ga je Jezus izrekel za vse svoje sledilce in ne samo za nekaj duhovnikov: »Vi ste luč svetu. Mesto, ki stoji vrhu gore, se ne more skriti. Tudi ne prižigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:14–16; 28:19, 20)
9. Kaj dokazuje, da Jezus ni bil revolucionar, kot to trdijo nekateri?
9 Jezus ni imel nikakršnega revolucionarnega namena ustanoviti podtalno organizacijo sledilcev, katera bi si prizadevala za skrivnimi nameni. Robert M. Grant je v knjigi Early Christianity and Society glede obrambe, s katero je apologet Justin Mučenec iz drugega stoletja zagovarjal zgodnje kristjane, pisal naslednje: »Če bi bili kristjani revolucionarji, bi se skrivali, da bi dosegli svoj cilj.« A kako neki bi se lahko kristjani »skrivali« in bili hkrati kakor »mesto, ki stoji vrhu gore«? Svoje luči si niso drznili skriti pod mernik! Zato se vlada glede njihove dejavnosti ni imela česa bati. Pisec je o njih v nadaljevanju še rekel: »Cesarji za vzdrževanje reda in miru nimajo boljših zaveznikov.«
10. Zakaj kristjani svoje identitete ne bi smeli skrivati?
10 Jezus od svojih učencev ni zahteval, naj skrivajo svojo identiteto kot člani tako imenovane verske ločine. (Dejanja 24:14; 28:22) In če mi danes ne bi dovolili, da bi naša luč svetila, bi to ne bilo pogodu ne Kristusu ne njegovemu Očetu, Razodevalcu skrivnosti, pa tudi mi zaradi tega ne bi bili srečni.
11., 12. a) Zakaj Jehova želi, da se krščanstvo ljudem odkrije? b) Kako je dal Jezus v tem dober zgled?
11 Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9; Ezekiel 18:23; 33:11; Dejanja 17:30) Temelj, na katerem so lahko skesanim ljudem odpuščeni grehi, je vera v odkupno žrtev Jezusa Kristusa, ki se je dal v odkupnino za vse, ne samo za nekatere, tako da »se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje«. (Janez 3:16) Življenjsko važno je, da ljudem pomagamo narediti potrebne korake, da bodo v bližajoči se sodbi sojeni kot ovce in ne kot kozli. (Matevž 25:31–46)
12 Pravega krščanstva se naj ne bi skrivalo, temveč ga je treba ljudem na vse primerne in mogoče načine odkriti. V tem nam je dober zgled sam Jezus. Ko ga je veliki duhovnik vprašal glede njegovih učencev in naukov, je odgovoril: »Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem nič govoril.« (Janez 18:19, 20, EI) In kateri bogaboječi posameznik bi si glede na ta precedens upal skrivati to, za kar je Bog rekel, da je treba javno oznaniti? Kdo bi si drznil skriti »ključ do spoznanja«, ki vodi v večno življenje? Če bi kdo delal tako, bi bil kakor verski hinavci iz prvega stoletja. (Lukež 11:52; Janez 17:3)
13. Zakaj bi morali oznanjevati ob vsaki priložnosti?
13 Da le ne bi nihče nikoli več imel razloga reči, da Jehovove priče skrivamo sporočilo o Božjem kraljestvu! Neglede na to, ali ljudje to sporočilo sprejmejo ali zavrnejo, vedeti morajo, da smo ga in ga še oznanjujemo. (Primerjaj Ezekiel 2:5; 33:33.) Zato izkoristimo vsako priložnost in spregovorimo o tem sporočilu resnice z vsemi, kjer koli jih že srečamo.
Vstavljanje obročka v Satanove čeljusti
14. Zakaj se ne bi smeli pomišljati glede tega, da smo odkriti pri čaščenju?
14 Jehovove priče smo mnogokje vedno pogosteje v središču medijske pozornosti. Pogosto nas, tako kot zgodnje kristjane, napačno predstavljajo in nas enačijo z dvomljivimi verskimi kulti in skrivnimi organizacijami. (Dejanja 28:22) Ali bi lahko bili zaradi svoje odkritosti pri oznanjevanju še bolj izpostavljeni napadom? Nedvomno bi bilo nespametno in v nasprotju z Jezusovim nasvetom, če bi se po nepotrebnem vmešavali v kakšen spor. (Pregovori 26:17; Matevž 10:16) Vseeno pa koristnega dela kraljestvenega oznanjevanja in pomaganja ljudem, da bi si izboljšali življenje, ne smemo skrivati. S tem se namreč slavi Jehova in se ga povišuje, ob tem pa se usmerja pozornost nanj in na njegovo ustanovljeno Kraljestvo. Nedavni razveseljivi odziv na biblijsko resnico v Vzhodni Evropi in nekaterih delih Afrike je bil delno rezultat vedno večje odkritosti, s katero se lahko sedaj tam oznanja resnico.
15., 16. a) Čemu služi naša odkritost in duhovna uspešnost, toda mar naj bi nas to skrbelo? b) Zakaj Jehova vstavlja Satanu v čeljusti obroček?
15 Res je, da odkritost, s katero Jehovove priče oznanjamo, duhovni raj, ki ga uživamo, in naša uspešnost, tako glede številčne pripadnosti kot tudi gmotnih stvari, ne ostajajo neopažene. Medtem ko ta dejstva ljudi poštenega srca privlačijo, se lahko nasprotnikom upirajo. (2. Korinčanom 2:14–17) V resnici lahko ta uspešnost navsezadnje Satanove sile zvabi, da bodo napadle Božje ljudstvo.
16 Mar naj bi nas to skrbelo? Glede na Jehovovo prerokbo iz 38. poglavja Ezekiela, ne. V njej je bilo napovedano, da bo Gog iz Magoga, ki predstavlja Satana Hudiča, po ustanovitvi Kraljestva leta 1914, ko je bil vržen v območje zemlje, vodil napad na Božje ljudstvo. (Razodetje 12:7–9) Jehova pravi Gogu takole: »Porečeš: Pojdem gori v deželo z neobzidanimi vasmi, planem na pokojne, ki brezskrbno prebivajo vsi, ki stanujejo brez zidov in nimajo zapahov, ne vrat: da zgrabiš rop in dobiš plen, da roko nameriš zoper razvaline, ki so jih zopet obljudili, in zoper ljudstvo, ki je zbrano izmed narodov, ki si je pridobilo blaga in imovine, ki prebiva v sredini zemlje.« (Ezekiel 38:11, 12) Vendar četrta vrstica pokaže, da se Božjemu ljudstvu ni treba bati njegovega napada, ker bo ta napad povzročil Jehova. Toda zakaj neki bi Bog dovolil, da, celo povzročil odločen napad na svoje ljudstvo? V 23. vrstici beremo njegov odgovor: »Izkažem se velikega in svetega ter se dam spoznati očem mnogih narodov. In vedeli bodo, da sem jaz GOSPOD [Jehova, NW].«
17. Kako bi morali gledati na Gogov bližajoči se napad?
17 Tako Jehovovo ljudstvo ne živi v strahu pred Gogovim napadom, temveč z veseljem pričakuje to nadaljnjo spolnitev biblijske prerokbe. Kako navdušujoče je vedeti, da Jehova s tem, ko pomaga svoji vidni organizaciji k uspehu in jo blagoslavlja, vstavlja Satanu v čeljusti obroček in ga z njegovo vojsko vodi v poraz! (Ezekiel 38:4)
Sedaj bolj kot kdaj prej!
18. a) Do kakšnega sklepa prihaja sedaj vedno več ljudi in zakaj? b) Kako je odziv na kraljestveno oznanjevanje močan vzgib?
18 Jehovove priče v sodobnem času zelo odprto izražamo na Bibliji temelječe poglede, pa čeprav to med ljudmi ni priljubljeno. Že desetletja opozarjamo pred nevarnostjo kajenja in zlorabe drog, kratkovidnostjo permisivnega vzgajanja otrok, slabimi vplivi razvedrila, prežetega z nedovoljenim spolnim občevanjem in nasiljem, ter pred tveganostjo transfuzij krvi. Opozarjamo tudi na nedoslednosti v razvojni teoriji. Sedaj vedno več ljudi pravi: »Jehovove priče imate vendarle prav.« Če ne bi bili tako odkriti pri javnem oznanjevanju svojih gledišč, se ljudje ne bi mogli tako odzvati. In nikar ne spreglejmo dejstva, da ljudje s takšnimi izjavami pravzaprav pravijo: »Satan, ti si lažnik; Jehova ima vendarle prav.« Kako močan vzgib je to za nas, da se še naprej ravnamo po Jezusovem zgledu in javno govorimo o besedi resnice! (Pregovori 27:11)
19., 20. a) Kakšno odločenost je Jehovovo ljudstvo izrazilo leta 1922 in ali te besede še vedno veljajo? b) Kako bi morali gledati na Jehovovo »sveto skrivnost«?
19 Jehovovo ljudstvo se že dolgo zaveda svoje obveze glede tega. Na znamenitem zborovanju leta 1922 je J. F. Rutherford, tedanji predsednik Watch Tower Society, občinstvo navdušil z besedami: »Bodite resni, bodite budni, bodite dejavni, bodite pogumni. Bodite zveste in prave priče za Gospoda. Bojujte se, dokler ne bo odstranjena vsakršna sled Babilona. Razglasite sporočilo podolgem in počez. Svet mora vedeti, da Jehova je Bog in da Jezus Kristus je Kralj kraljev in gospodov Gospod. To je dan vseh dni. Glejte, Kralj vlada! Vi ste njegovi glasniki. Zato oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo kraljestvo.«
20 Če so bile te besede pomembne leta 1922, koliko bolj so pomembne sedaj, 75 let kasneje, ko je razodetje Kristusa kot Sodnika in Maščevalca že tako zelo blizu! Sporočilo o Jehovovem ustanovljenem Kraljestvu in duhovnem raju, ki ga uživa Njegovo ljudstvo, je »sveta skrivnost«, ki je enostavno preveč veličastna, da bi jo obdržali zase. Jezus je zelo jasno dejal, da morajo biti njegovi sledilci s pomočjo svetega duha priče »do kraja zemlje«, in sicer priče glede njegovega ključnega mesta v Jehovovem večnem namenu. (Dejanja 1:8; Efežanom 3:8–12) Pravzaprav si kot služabniki Jehova, Boga, ki razodeva skrivnosti, te skrivnosti ne drznimo hraniti zase!
Kako bi odgovorili?
◻ Kaj je »sveta skrivnost«?
◻ Kako vemo, da jo je treba objaviti?
◻ Kaj bo povzročilo Gogov napad na Jehovovo ljudstvo in kako bi morali gledati na to?
◻ Kaj bi moral biti vsak od nas odločen narediti?
[Okvir na strani 16]
»Sveta skrivnost« postopoma razodeta
◻ Po letu 4026 pr. n. š.: Bog obljubi, da bo obudil Seme, ki bo uničilo Satana. (1. Mojzesova 3:15)
◻ 1943 pr. n. š.: Abrahamska zaveza, po kateri je bilo obljubljeno, da bo Seme prišlo po Abrahamu, je potrjena. (1. Mojzesova 12:1–7)
◻ 1918 pr. n. š.: Rojstvo Izaka kot dediča zaveze. (1. Mojzesova 17:19; 21:1–5)
◻ ok. 1761 pr. n. š.: Jehova potrdi, da bo Seme prišlo po Izakovem sinu Jakobu. (1. Mojzesova 28:10–15)
◻ 1711 pr. n. š.: Jakob nakaže, da bo Seme prišlo po njegovem sinu Judu. (1. Mojzesova 49:10)
◻ 1070–1038 pr. n. š.: Kralj David zve, da bo Seme njegov potomec in da bo vladal večno kot Kralj. (2. Samuelova 7:13–16; Psalm 89:35, 36)
◻ 29–33 n. š.: Jezus je razpoznan kot Seme, Mesija, bodoči sodnik in predvideni Kralj. (Janez 1:17; 4:25, 26; Dejanja 10:42, 43; 2. Korinčanom 1:20; 1. Timoteju 3:16)
◻ Jezus odkrije, da bo imel sovladarje in sosodnike, da bo imelo nebeško Kraljestvo zemeljske podložnike in da bodo vsi njegovi sledilci kraljestveni oznanjevalci. (Matevž 5:3–5; 6:10; 28:19, 20; Lukež 10:1–9; 12:32; 22:29, 30; Janez 10:16; 14:2, 3)
◻ Jezus odkrije, da bo Kraljestvo ustanovljeno ob določenem času, kar bodo potrdili tudi dogodki po svetu. (Matevž 24:3–22; Lukež 21:24)
◻ 36 n. š.: Peter spozna, da bodo tudi Nejudje kraljestveni sodediči. (Dejanja 10:30–48)
◻ 55 n. š.: Pavel pojasni, da bodo kraljestveni sodediči obujeni v nesmrtnost in netrohljivost med Kristusovo navzočnostjo. (1. Korinčanom 15:51–54)
◻ 96 n. š.: Jezus, ki že vlada nad svojimi maziljenimi sledilci, odkrije, da bo njihovo končno število 144.000. (Efežanom 5:32; Kološanom 1:13–20; Razodetje 1:1; 14:1–3)
◻ 1879 n. š.: Sionski Stražni stolp opozori na leto 1914 kot na zelo pomembno leto pri uresničevanju Božje »svete skrivnosti«.
◻ 1925 n. š.: Stražni stolp pojasni, da se je Kraljestvo rodilo leta 1914; »sveto skrivnost« glede Kraljestva je treba objaviti. (Razodetje 12:1–5, 10, 17)
[Slike na strani 15]
Jehovove priče javno razglašamo Jehovovo Kraljestvo tako kot naš Voditelj, Jezus