Jehova – Bog, ki razodeva skrivnosti

»Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti.« (DANIEL 2:28)

1., 2. a) Kako se Jehova razlikuje od svojega velikega Nasprotnika? b) Kako se ta različnost kaže na ljudeh?

JEHOVA, vrhovni in ljubeči Bog vesolja ter edinstveni Stvarnik, je Bog modrosti in pravice. Ni mu treba skrivati svoje identitete, dejanj ali namenov. Razodeva se ob svojem času in po lastnem preudarku. V tem pa se razlikuje od svojega Nasprotnika, Satana Hudiča, ki skuša svojo pravo identiteto in namene prikriti.

² In tako kot sta si različna Jehova in Satan, so si različni tudi njuni častilci. Za tiste, ki hodijo za Satanom, sta značilna hinavščina in sleparstvo. Skušajo se prikazati v dobri luči, hkrati pa delajo stvari, ki pripadajo temi. Korintskim kristjanom je bilo rečeno, naj jih to dejstvo ne preseneti. »Kajti taki so krivi apostoli, ukanljivi delavci, izpreminjajoči se v apostole Kristusove. In ni čuda, zakaj sam satan se izpreminja v angela svetlobe.« (2. Korinčanom 11:13, 14) Kristjani na drugi strani pa imajo za Voditelja Kristusa. Ko je bil ta na zemlji, je vzorno odseval osebnost svojega Očeta, Boga Jehova. (Hebrejcem 1:1–3) Tako kristjani s tem, ko hodijo za Kristusom, pravzaprav posnemajo Jehova, Boga resnice, odkritosti in luči. Tudi njim ni treba skrivati svoje identitete, dejanj ali namenov. (Efežanom 4:17–19; 5:1, 2)

3. Kako lahko ovržemo obtožbe, da se ljudi, ki postanejo Jehovove priče, sili, naj se pridružijo »skrivni sekti«?

³ Jehova ob času, ko ve, da je to najboljše, odkriva glede prihodnosti in svojih namenov podrobnosti, ki so bile ljudem prej neznane. V tem pogledu je Jehova Bog, ki razodeva skrivnosti. Zato se ljudi, ki mu želijo služiti, vabi, da, spodbuja se jih, naj spoznajo takšne razodete informacije. Leta 1994 je anketa med več kot 145.000 Pričami v neki evropski državi pokazala, da je povprečno vsak od njih osebno preiskoval nauke Jehovovih prič tri leta, preden se je odločil postati Priča. Za ta korak so se odločili povsem prostovoljno, nihče jih ni k temu silil. In tudi zatem so imeli isto svobodo volje in dejanj kot prej. Tako se denimo nekateri sčasoma niso več strinjali z visokimi moralnimi merili, ki veljajo za kristjane, zato so se odločili, da ne bodo več Priče. Vseeno pa je zanimivo, da je v preteklih petih letih veliko teh nekdanjih Prič naredilo potrebne korake in se začelo zopet družiti s Pričami in delovati kot Priče.

4. Glede česa se zvestim kristjanom ni treba vznemirjati in zakaj ne?

⁴ Seveda pa se vsi nekdanji Pričevalci ne vrnejo in med njimi so tudi taki, ki so imeli nekoč v krščanski občini odgovoren položaj. To nas ne bi smelo presenetiti, saj je celo eden od Jezusovih najbližjih sledilcev, apostol Juda, odšel svojo pot. (Matevž 26:14–16, 20–25) Toda ali je to razlog za zaskrbljenost glede samega krščanstva? Ali to negira uspešnost Jehovovih prič pri opravljanju izobraževalne dejavnosti? Nikakor ne, saj tudi izdajstvo Juda Iškariota ni moglo zaustaviti izvajanja Božjih namenov.

Vsemogočen, a ljubeč

5. Kako vemo, da Jehova in Jezus ljubita ljudi, in kako sta dokazala to ljubezen?

⁵ Jehova je Bog ljubezni. On skrbi za ljudi. (1. Janezov 4:7–11) In kljub vzvišenemu položaju z veseljem sklepa z njimi prijateljstva. O enem od njegovih nekdanjih služabnikov beremo: » ,Abraham pa je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost‘ in ,prijatelj Božji‘ je bil imenovan.« (Jakob 2:23; 2. letopisov 20:7; Izaija 41:8) Tako kot si človeški prijatelji povedo zaupne zadeve oziroma skrivnosti, jih tudi Jehova zaupa svojim prijateljem. V tem pogledu je Jezus posnemal svojega Očeta, saj je sklepal prijateljstva z učenci in jim zaupal skrivnosti. »Ne imenujem vas več hlapcev,« jim je rekel, »ker hlapec ne ve, kaj dela gospodar njegov; toda vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.« (Janez 15:15) Zaupne informacije oziroma »skrivnosti«, za katere vedo Jehova, njegov Sin in njuni prijatelji, jih združujejo v nezlomljivo vez ljubezni in vdanosti. (Kološanom 3:14)

6. Zakaj Jehovu ni treba skrivati svojih namenov?

⁶ Pomen imena Jehova, namreč »On povzroča, da postaja«, kaže na Njegovo sposobnost, da postane kar koli je pač potrebno, da bi dovršil svoj namen. V nasprotju z ljudmi mu svojih namenov ni treba skrivati, ker bi se bal, da bi ga bili drugi sposobni ovirati pri izvrševanju le-teh. Enostavno mu ne more spodleteti, zato večino tega, kar namerava storiti, odkrito razodeva v svoji Besedi, Bibliji. Takole obljublja: »Beseda moja [. . .] [se] ne povrne [. . .] k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:11)

7. a) Kaj je Jehova napovedal v Edenu in kako je Satan dokazal, da je Jehova Bog resnice? b) Kako se načelo iz Drugega lista Korinčanom 13:8 vedno izkaže za resnično?

⁷ Jehova je kmalu po uporu v Edenu v obrisih razodel končni izid nenehnega spora med njim in njegovim Nasprotnikom, Satanom. Božje obljubljeno Seme bo sicer poškodovano, toda ne smrtno, Satanu pa bo enkrat za vselej zadan smrtni udarec. (1. Mojzesova 3:15) In Hudič je leta 33 n. š. res poškodoval Seme, Kristusa Jezusa, ko je povzročil njegovo smrt. Tako je spolnil svetopisemski stavek in hkrati dokazal, da je Jehova Bog resnice, pa čeprav to zagotovo ni bil njegov namen. Njegovo sovraštvo do resnice in pravičnosti, kakor tudi ponosna, neskesana drža, je bilo vzrok, da je naredil natanko to, kar je Bog napovedal, da bo storil. Prav res, za vse nasprotnike resnice, tudi za samega Satana, velja načelo: »Ničesar ne moremo zoper resnico, ampak vse za resnico.« (2. Korinčanom 13:8)

8., 9. a) Kaj Satan ve, toda ali je zaradi tega spolnjevanje Jehovovih namenov v nevarnosti? b) Za kakšno jasno opozorilo se Jehovovi nasprotniki ne zmenijo in zakaj ne?

⁸ Ker je bilo leta 1914 Božje kraljestvo nevidno ustanovljeno, so se takrat spolnile besede iz Razodetja 12:12: »Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« Satan ve, da ima malo časa. Toda ali ga to vzgibava, da bi se spremenil? S tem bi namreč priznal, da je Jehova Bog resnice in da je kot Vrhovni vladar edini vreden, da se ga časti. Vendar pa Hudič ni pripravljen priznati poraza, in to kljub temu, da pozna ta dejstva.

⁹ Jehova odkrito razodeva, kaj se bo zgodilo, ko bo Kristus prišel izvršit obsodbo nad Satanovo svetovno stvarnostjo. (Matevž 24:29–31; 25:31–46) Tako v njegovi Besedi glede svetovnih vladarjev piše: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo.« (1. Tesaloničanom 5:3) Tisti, ki posnemajo Satana, se ne menijo za to jasno svarilo. Slepí jih njihovo hudobno srce, zaradi česar se ne morejo pokesati za hudobno pot ter spremeniti svojih načrtov in strategije, s katero poskušajo spodnesti Jehovove namene.

10. a) V kolikšnem obsegu so se morda že spolnile besede iz Prvega lista Tesaloničanom 5:3, toda kako bi se moralo na to odzvati Jehovovo ljudstvo? b) Zakaj bodo morda brezverneži v prihodnosti še drzneje nasprotovali Božjemu ljudstvu?

¹⁰ Na svetu se še zlasti od leta 1986, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto miru, zelo veliko govori o miru in varnosti. Z odločnimi koraki se skuša zagotoviti mir po vsem svetu in očitno precej uspešno. Toda ali je prerokba s tem spolnjena v celoti, ali pa lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno vznemirljivo oznanilo? Jehova bo to razjasnil ob svojem času. Medtem pa duhovno bedimo ter ,čakajmo in imejmo trdno v mislih navzočnost Jehovovega dne‘. (2. Petrov 3:12, NW) Ker pa čas še vedno mineva in se vedno več govori o miru in varnosti, lahko nekateri posamezniki, ki sicer poznajo to opozorilo, pa se namenoma ne zmenijo zanj, še predrzneje domnevajo, da Jehova ne bo oziroma ne more spolniti svoje besede. (Primerjaj Propovednik 8:11–13; 2. Petrov 3:3, 4.) Toda pravi kristjani vedo, da Jehova bo izpeljal to, kar se je namenil.

Primerno spoštovanje do Jehovovih posrednikov

11. Kaj sta se Daniel in Jožef naučila o Jehovu?

¹¹ Kralj Nebukadnezar, vladar novobabilonskega imperija, je imel nekoč vznemirljive sanje, ki se jih ni mogel spomniti, zato je za pomoč poprosil svoje duhovnike in čarovnike. Ti mu niso mogli povedati, kaj je sanjal, kaj šele, da bi mu razložili pomen sanj. Božji služabnik Daniel pa je to lahko naredil, čeprav je takoj priznal, da razodetje sanj in njihovega pomena ni plod njegove modrosti. Takole je rekel: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on je oznanil kralju Nebukadnezarju, kar se zgodi v poslednjih dneh.« (Daniel 2:1–30) Podobno je več stoletij pred tem tudi Jožef, še eden od Božjih prerokov, izkusil, da je Jehova Razodevalec skrivnosti. (1. Mojzesova 40:8–22; Amos 3:7, 8)

12., 13. a) Kdo je bil Božji največji prerok in zakaj tako odgovarjate? b) Kdo služi danes kot ,oskrbnik [svetih, NW] skrivnosti Božjih‘ in kako naj bi gledali nanj?

¹² Jehovov največji prerok, ki je kdaj služil na zemlji, pa je bil Jezus. (Dejanja 3:19–24) Pavel je pojasnil: »Potem ko je Bog nekdaj mnogokrat in na razne načine govoril očetom po prorokih, nam je v teh zadnjih dneh govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vseh stvari, ki je po njem naredil tudi svetove.« (Hebrejcem 1:1, 2)

¹³ Jehova je zgodnjim kristjanom govoril po svojem Sinu, Jezusu, ki jim je odkril božanske skrivnosti. Jezus jim je rekel: »Vam je dano, da spoznate [svete, NW] skrivnosti kraljestva Božjega.« (Lukež 8:10) Pavel je kasneje govoril o maziljenih kristjanih kot o ,služabnikih Kristusovih in oskrbnikih [svetih, NW] skrivnosti Božjih‘. (1. Korinčanom 4:1) Danes maziljeni kristjani še vedno služijo kot taki, pri čemer sestavljajo razred zvestega in preudarnega sužnja, ki po svojem Vodstvenem organu daje hrano ob pravem času. (Matevž 24:45–47, NW) In če močno spoštujemo Božje navdihnjene preroke iz preteklosti, še zlasti pa Božjega Sina, mar naj ne bi potem spoštovali tudi človeškega posrednika, po katerem Jehova danes razodeva biblijske informacije, ki so njegovemu ljudstvu v teh kritičnih časih tako potrebne? (2. Timoteju 3:1–5, 13)

Odkrito ali na skrivaj?

14. Kdaj kristjani opravljajo svoje dejavnosti na skrivaj in čigav zgled s tem posnemajo?

¹⁴ Ali dejstvo, da Jehova odkrito razodeva stvari, pomeni, da bi morali tudi kristjani vedno in v vsakršnih okoliščinah razodeti vse, kar vedo? Kristjani upoštevajo Jezusov nasvet apostolom, naj bodo »previdni kakor kače in preprosti kakor golobje«. (Matevž 10:16) Če jim kdo reče, da Boga ne morejo častiti tako, kot jim narekuje vest, še naprej ,poslušajo Boga‘, ker vedo, da jim noben človeški zastopnik nima pravice omejiti čaščenja Jehova. (Dejanja 5:29) Tudi Jezus je pokazal, da je takšno ravnanje pravilno. Takole beremo: »In potem je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili. Bil je pa blizu judovski praznik šatorov. Reče jim [svojim nevernim telesnim bratom] torej Jezus: [. . .] Vi pojdite na praznik; jaz še ne grem na ta praznik, ker se moj čas še ni dopolnil. In ko jim je to povedal, je ostal v Galileji. Ko so pa bratje njegovi odšli na praznik, tedaj odide tudi on, ne očitno, temuč kakor skrivaj.« (Janez 7:1, 2, 6, 8–10)

Povedati ali ne povedati?

15. Kako je Jožef pokazal, da je včasih ljubeče, če ohranimo skrivnost zase?

¹⁵ Včasih pa je stvar ne samo modro, ampak tudi ljubeče obdržati zase. Kako se je na primer odzval Jožef, Jezusov očim, ko je zvedel, da je njegova zaročenka Marija noseča? Takole beremo: »Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen in je ni hotel očitno osramotiti, jo je sklenil skrivaj zapustiti.« (Matevž 1:18, 19) Kako neljubeznivo bi bilo od njega, če bi jo javno osramotil!

16. Kakšno odgovornost imajo starešine, pa tudi drugi člani občine, glede zaupnih zadev?

¹⁶ Zaupnih stvari, ki bi lahko povzročile težave ali bolečine, ne bi smeli razodevati nepooblaščenim ljudem. Krščanski starešine imajo to v mislih, ko morajo sokristjanom osebno svetovati, jih potolažiti oziroma jih mogoče celo disciplinirati, ker so resno grešili zoper Jehova. Te zadeve je nujno treba urejati svetopisemsko. Razodevanje zaupnih podrobnosti tistim, ki se jih to ne tiče, je nepotrebno in neljubeče. Seveda pa člani krščanske občine iz starešin ne bodo skušali izvleči zaupnih informacij, temveč bodo spoštovali njihovo odgovornost, da zaupne stvari obdržijo zase. V Pregovorih 25:9 piše: »Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj.«

17. Zakaj kristjani v večini primerov hranijo zaupne stvari zase, toda zakaj tega ne morejo delati vedno?

¹⁷ To načelo velja tudi znotraj družine ali med tesnimi prijatelji. Da bi se ognili nesporazumom in napetim odnosom, je zelo pomembno, da ostanejo nekatere stvari zaupne. »Severni veter rodi dež: tako obrekljiv jezik lice nejevoljno.« (Pregovori 25:23) Seveda bo zaradi zvestovdanosti Jehovu in njegovim pravičnim načelom, kakor tudi ljubezni do grešnih posameznikov, včasih morda treba staršem, krščanskim starešinam ali drugim pooblaščenim posameznikom povedati tudi zaupne stvari.a Toda v večini primerov kristjani hranijo osebne skrivnosti drugih zase in jih čuvajo, kakor da bi čuvali lastne.

18. Katere tri krščanske vrline nam lahko pomagajo, ko se odločamo, kaj povedati in česa ne?

¹⁸ Na kratko lahko torej rečemo, da kristjan posnema Jehova tako, da hrani določene stvari zase, kadar je to potrebno, in jih razodene samo takrat, ko je to primerno. Ko se odloča, kaj bi moral povedati in česa ne, ga vodijo ponižnost, vera in ljubezen. Ponižnost ga varuje pred tem, da bi preveč poudarjal lastno pomembnost in skušal na druge narediti vtis, najsibo tako, da bi jim povedal vse, kar ve, ali pa jih dražil s skrivnostmi, ki jih ne more izdati. Vera v Jehovovo Besedo in krščansko občino ga vzgibava, da oznanjuje božansko navdihnjene biblijske informacije in pri tem pazi, da ne bi že na začetku rekel kaj takega, kar bi lahko koga užalilo. Res, ljubezen ga vzgibava, da odkrito govori o stvareh, ki slavijo Boga in ki jih ljudje morajo vedeti, da bi si pridobili življenje. Po drugi strani pa zaupne osebne stvari hrani zase, saj se zaveda, da bi v večini primerov, če bi jih razodel, to kazalo na pomanjkanje ljubezni.

19. Kakšno ravnanje pomaga razpoznati prave kristjane in kakšen je rezultat tega?

¹⁹ Ta uravnovešeni pristop nam pomaga razpoznati prave kristjane. Ti namreč Božje identitete ne skrivajo pod krinko brezimnosti niti pod krinko skrivnostnega, nepojasnljivega nauka o trojici. Nepoznani bogovi so značilnost krive religije, ne pa prave. (Glej Dejanja 17:22, 23.) Jehovovi maziljeni Pričevalci zares cenijo prednost, da so »oskrbniki [svetih, NW] skrivnosti Božjih«. S tem ko te skrivnosti odkrito razodevajo drugim, ljudi pravega srca vzgibavajo, da bi začeli iskati Jehovovo prijateljstvo. (1. Korinčanom 4:1; 14:22–25; Zaharija 8:23; Malahija 3:18)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj Jehovu ni treba skrivati svojih namenov?

◻ Komu Jehova razodeva svoje skrivnosti?

◻ Kakšne odgovornosti imajo kristjani glede zaupnih stvari?

◻ Katere tri vrline bodo kristjanom pomagale ugotoviti, kaj povedati in česa ne?

[Slike na strani 8, 9]

Jehova razodeva skrivnosti po svoji Besedi