Zaživite ‚resnično življenje‘

BOG JEHOVA je človeku dal sposobnost, da se zaveda večnosti. (Propovednik 3:11) Ljudje, ki gledajo smrti v obraz, se zato počutijo nemočne, obenem pa v njih vzklije neustavljiva želja po življenju.

Božja navdihnjena Beseda, Biblija, nam daje veliko upanje. (2. Timoteju 3:16) Jehova, ki je bistvo ljubezni, ne bi mogel ustvariti človeka s sposobnostjo dojemanja pojma večnosti, nato pa ga obsoditi na le nekaj let življenja. To, da bi nas Bog ustvaril zato, da bi se mučili s svojo usodo, je preprosto v nasprotju z njegovo osebnostjo. Nismo bili ustvarjeni kakor »nespametne živali, po naravi rojene za lov in klanje«. (2. Petrov 2:⁠12)

Bog Jehova je s tem, ko je Adama in Evo ustvaril z naravnim čutom za večnost, naredil nekaj ‚zelo dobrega‘; ustvaril ju je z zmožnostjo večnega življenja. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Toda prvi par je žal zlorabil svojo svobodno voljo, s tem ko sta prekršila Stvarnikovo izrecno prepoved in tako izgubila prvotno popolnost. Zaradi tega sta naposled umrla ter svojim potomcem zapustila v dediščino nepopolnost in smrt. (1. Mojzesova 2:17; 3:1–24; Rimljanom 5:⁠12)

Odgovora na to, kaj je smoter življenja in kaj pomeni smrt, Biblija ne pušča zavitega v tenčico skrivnosti. Pravi namreč, da po smrti »ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti« in da mrtvi »ničesar ne vedo«. (Propovednik 9:5, 10) Z drugimi besedami: mrtvi so mrtvi. Nauk o nesmrtni duši ni biblijski, zato glede stanja mrtvih ni nobene nedoumljive skrivnosti. (1. Mojzesova 3:19; Psalm 146:4; Propovednik 3:19, 20; Ezekiel 18:4)a

Bog zemlje ni ustvaril »kar tako« (NW); imel je namen. Oblikoval jo je popolnim ljudem »v prebivanje« v rajskih razmerah, in svojega namena ni spremenil. (Izaija 45:18; Malahija 3:6) Da bi ga uresničil, je na zemljo poslal svojega Sina. Jezus Kristus je ostal zvest do smrti, in tako priskrbel sredstvo za odkup človeštva od greha in smrti. Jezus je pravzaprav dejal: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:⁠16)

Bog je že pred mnogimi leti obljubil, da bo ustvaril »nova nebesa in zemljo novo«. (Izaija 65:17; 2. Petrov 3:13) To je med drugim pomenilo, da bo izmed zvestih kristjanov izbral številčno omejeno skupino za življenje v nebesih. Ti skupaj z Jezusom Kristusom oblikujejo jedro vlade, o kateri Biblija govori kot o ‚nebeškem kraljestvu‘ oziroma ‚Božjem kraljestvu‘, ki bo upravljalo to, »kar je na zemlji«. (Matevž 4:17; 12:28; Efežanom 1:10; Razodetje 5:9, 10; 14:1, 3) Ko bo Bog z našega planeta odstranil vso brezbožnost in ga očistil, bo nastopila pravična nova človeška družba ali ‚nova zemlja‘. Sestavljali jo bodo ljudje, ki jih bo Bog zaščitil v skorajšnjem uničenju te hudobne stvarnosti. (Matevž 24:3, 7–14, 21; Razodetje 7:9, 13, 14) Pridružili se jim bodo še tisti, ki bodo zopet oživeli z obljubljenim vstajenjem. (Janez 5:28, 29; Dejanja 24:⁠15)

Takrat ‚resnično življenje‘

Navdušujoči opis življenja na prihodnji rajski zemlji Bog takole potrjuje: »Glej, novo delam vse.« (Razodetje 21:5) Vsega čudovitega, kar bo Bog naredil za človeštvo, z umom niti ne moremo popolnoma dojeti. Bog bo ustvaril vsesvetovni raj, oblikovan po Edenu. (Lukež 23:43) V njem bo, kakor v Edenu, obilje lepih in prijetnih barv, zvokov in okusov. Ne bo več revščine in pomanjkanja hrane, saj o tem času Biblija pravi: »Kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:4; Psalm 72:16) Nihče več ne bo rekel: »Bolan sem!« Bolezen bo namreč za vedno odstranjena. (Izaija 33:24) Da, vsi povzročitelji bolečine bodo izginili, tudi stari sovražnik človeštva, smrt. (1. Korinčanom 15:26) Apostol Janez je v čudovitem videnju o ‚novi zemlji‘ – novi človeški družbi pod Kristusovo vlado – slišal glas, ki mu je pravil: »[Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več.« Kaj bi še lahko prineslo večjo tolažbo in veselje od izpolnitve te Božje obljube?

Ko Biblija opisuje življenje v prihodnosti, posebej poudarja razmere, v katerih bo človek lahko zadovoljil svoja moralna in duhovna hrepenenja. Vsi pravični ideali, za katerimi si človeštvo že od nekdaj zaman prizadeva, bodo popolnoma uresničeni. (Matevž 6:10) Med njimi je želja po pravici, ki se ni izpolnila, ker so človeku pogosto prinašali gorje brezsrčni zatiralci, ki so gospodovali šibkim. (Propovednik 8:9) Psalmist je o razmerah pod Kristusovo vlado preroško napisal: »V njegovih dneh bo cvetela pravičnost in obilnost miru.« (Psalm 72:7, Ekumenska izdaja)

Prav tako mnogi hrepenijo po enakosti in se zanjo tudi žrtvujejo. Bog bo razlikovanje ob »prerojenju sveta« odpravil. (Matevž 19:28) Vsi bodo uživali enako dostojanstvo. Take enakosti ne bo odrejal kak strog vladni režim. Nasprotno, nič več ne bo povzročiteljev razlikovanja, torej tudi pohlepa in ponosa ne, ki ljudi navajata k temu, da težijo po gospodovanju nad drugimi oziroma k nenasitnemu kopičenju dobrin. Izaija je napovedal: »Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival.« (Izaija 65:21, 22)

Koliko je človek že pretrpel zaradi prelivanja krvi v bojih med posamezniki in skupnostmi! To se dogaja že vse od umora Abela, pa do vojn v današnjih dneh. Kako dolgo že ljudje na videz zaman upamo in čakamo na to, da bi zavladal mir! V obnovljenem raju bodo vsi ljudje miroljubni in krotki; »radovali [se bodo] v obilosti miru«. (Psalm 37:⁠11)

Izaija 11:9 pravi: »Vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« Vse razsežnosti teh besed danes med drugim tudi zaradi podedovane nepopolnosti ne moremo popolnoma razumeti. To, kako nas bo popolno spoznanje o Bogu povezalo z Njim in s kakšnim čistim veseljem nas bo to navdalo, bomo šele morali spoznati. Ker pa nas Sveto pismo uči, da je Bog Jehova izreden v moči, modrosti, pravičnosti in ljubezni, smo lahko prepričani, da bo slišal vse molitve prebivalcev »nove zemlje«.

‚Resnično življenje‘ je nekaj gotovega – oprimite se ga!

Večno življenje v boljšem svetu je za mnoge samo iluzija, sanje. Za tiste, ki zares verjamejo Biblijini obljubi, pa je to upanje nekaj gotovega. Je kakor sidro njihovemu življenju. (Hebrejcem 6:19) Kakor sidro obdrži ladjo na mestu in prepreči, da bi jo odneslo, enako daje upanje na večno življenje ljudem trdnost in prepričanost ter jih usposablja, da se lahko v življenju spoprijemajo s hudimi težavami in jih tudi premagajo.

O tem, da bo Bog izpolnil svoje obljube, smo lahko prepričani. Dal je namreč tudi zagotovilo, ko je prisegel, se nepreklicno zavezal. Apostol Pavel je napisal: »Ker je Bog hotel dedičem obljube še bolj jasno pokazati, da je njegov sklep neomajen, je posredoval še s prisego. Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati, v veliko tolažbo nam, [. . .] da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas.« (Hebrejcem 6:17, 18, SSP) »Dve neomajni dejanji«, ki ju Bog ne more izbrisati, sta njegova obljuba in prisega, na katerih temeljijo naša pričakovanja.

Vera v Božje obljube daje veliko tolažbo in duhovno moč. Jozue, voditelj izraelskega ljudstva, je imel tako vero. Ko je pred Izraelci imel svoj poslovilni govor, je bil že star in je vedel, da bo kmalu umrl. Kljub temu je pokazal moč in nezlomljivo zvestovdanost, ki sta izvirali iz popolnega zaupanja v Božje obljube. Potem, ko jim je rekel, da odhaja »po poti vsega zemeljskega,« po poti, ki vse človeštvo vodi v smrt, je oznanil: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« Da, Jozue je trikrat ponovil, da Bog vedno drži svoje obljube. (Jozue 23:⁠14)

Tudi vi lahko enako verujete v Božje obljube o novem svetu, ki bo kmalu vzpostavljen. Z marljivim preučevanjem Biblije boste spoznali, kdo je Jehova in zakaj si zasluži naše popolno zaupanje. (Razodetje 4:11) Abraham, Sara, Izak, Jakob in drugi zvesti posamezniki starih dni so imeli nezlomljivo vero, ki je temeljila na zelo dobrem poznavanju pravega Boga, Jehova. Trdno upanje so ohranili kljub temu, da v svojem življenju »niso prejeli izpolnitve obljub«, so pa »jih oddaleč gledali, jih pozdravljali«. (Hebrejcem 11:⁠13)

Z razumevanjem biblijskih prerokb sedaj vidimo, kako se približuje ‚tisti veliki dan Boga, Vsegamogočnega‘, v katerem bo zemlja očiščena vse hudobije. (Razodetje 16:14, 16) Enako kakor zvesti posamezniki starih dni moramo z zaupanjem pričakovati prihodnje dogodke, pri tem pa naj nas motivirata vera in ljubezen do Boga ter »resničnega življenja«. Bližina novega sveta je velika spodbuda za vse, ki verujejo v Jehova in ga ljubijo. Tako vero in ljubezen moramo negovati, da bomo v Božjem velikem dnevu, ki bo skoraj tu, lahko deležni Božje naklonjenosti in zaščite. (Zefanija 2:3; 2. Tesaloničanom 1:3; Hebrejcem 10:37–39)

Torej, ali ljubite življenje? In ali si še močneje želite »resničnega življenja« – življenja kot Božji priznani služabniki, z obetom srečne prihodnosti, da, z večnim življenjem na vidiku? Če iščete to, prisluhnite apostolu Pavlu, ki je prigovarjal, naj ‚ne stavimo upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga‘. Pavel je nadaljeval, naj ‚se bogatimo v dobrih delih‘, ki slavijo Boga, da bi se tako ,poprijeli resničnega življenja‘. (1. Timoteju 6:17–19)

Če sprejmete ponudbo biblijskega pouka z Jehovovimi pričami, si lahko pridobite spoznanje, ki pomeni »večno življenje«. (Janez 17:3) V Bibliji je ljubeče zapisano to očetovsko vabilo: »Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje; kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.« (Pregovori 3:1, 2)

[Podčrtna opomba]