Zaupaj Jehovu, da bo izpolnil svoj namen
»Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (PSALM 37:29)
1. Kakšen je Jehovov namen z ljudmi in zemljo?
JEHOVA je naša prastarša Adama in Evo ustvaril popolna. Ustvaril ju je tako, da bi lahko večno živela na zemlji, če bi poslušala njegove zakone (1. Mojzesova 1:26, 27; 2:17). Še več, postavil ju je v rajsko okolje (1. Mojzesova 2:8, 9). Rekel jima je: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojzesova 1:28) Njuno potomstvo bi se tako razširilo po vsej zemlji in ta planet bi postal raj, napolnjen s popolnimi in srečnimi ljudmi. Kako čudovit začetek je imela človeška družina! »Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« (1. Mojzesova 1:31)
2. Katera vprašanja se nam v zvezi s človeškim stanjem zastavijo?
2 Stanje v katerem je človek že tisočletja, pa ni prav nič podobno temu prvotnemu Božjemu namenu. Človeštvo je daleč stran od popolnosti in še zdaleč ni srečno. Svetovne razmere so bile žalostne in kot je bilo napovedano, se zdaj dramatično slabšajo. (2. Timoteju 3:1-5, 13). Kako smo torej lahko prepričani, da bo Božji namen z ljudmi izpolnjen v bližnji prihodnosti? Ali se bodo te žalostne razmere še dolgo nadaljevale?
Kaj je bilo narobe
3. Zakaj Jehova človeškemu uporu ni takoj naredil konca?
3 Tisti, ki imajo točno spoznanje Božje navdihnjene besede, vedo zakaj Jehova dovoljuje te slabe razmere na zemlji. Vedo tudi, kaj bo v zvezi z njimi storil. Iz biblijskega poročila so spoznali, da sta naša prva starša zlorabila čudoviti dar, katerega je Bog dal ljudem, svobodno izbiro. (Primerjaj 1. Petrov 2:16.) Izbrala sta napačno: pot neodvisnosti od Boga (1. Mojzesova, 2. in 3. poglavje). Z njunim uporom pa so se pojavila tale zelo pomembna vprašanja: Ali ima vesoljni Suveren pravico vladati človeštvu? Ali je njegovo vladanje zanj najboljše? Ali lahko človeško vladanje uspe brez Božjega nadzorstva? Zanesljiv način, kako odgovoriti na ta vprašanja je bil, dovoliti človeku vladati stoletja. Rezultati pa bi nedvomno odkrili, ali lahko ljudje uspejo brez svojega Stvarnika.
4., 5. a) Kakšen je bil rezultat človeške zavrnitve Božjega vladanja? b) Kaj je pretekli čas prepričljivo dokazal?
4 Adam in Eva sta zapustila Boga zato ju ni več ohranjal popolna. Brez njegove podpore sta se izrodila. Posledice so bile nepopolnost, starost in nazadnje smrt. Po zakonu dednosti sta naša prva starša prenesla te škodljive značilnosti na vse svoje potomce, tudi na nas (Rimljanom 5:12). Kakšen pa je rezultat večtisočletnega človeškega vladanja? Porazen. Tako je, kot piše v Pridigarju 8:9: »Človek vlada nad človekom v njegovo nesrečo.« (EI)
5 Preteklost nam prepričljivo kaže, da ljudje niso zmožni uspešno urejati zadev brez svojega Stvarnika. Navdihnjeni biblijski pisec Jeremija je izjavil: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23; 5. Mojzesova 32:4, 5; Propovednik 7:29)
Božji namen se ni spremenil
6., 7. a) Ali je večtisočletna zgodovina spremenila Jehovov namen? b) Kaj Jehovov namen vključuje?
6 Ali so tisočletja človeške zgodovine, polna zlobnosti in trpljenja, spremenila Božji namen? Njegova beseda izjavlja: »Tako pravi GOSPOD, stvarnik nebes (on sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje.« (Izaija 45:18) Bog je torej zemljo oblikoval, da bi na njej prebivali ljudje; in to je še vedno njegov namen.
7 Jehova pa ni ustvaril zemlje le zato, da bi se na njej prebivalo. Imel je tudi namen, da bi postala raj, v njem pa bi živeli popolni in srečni ljudje. Prav zato je Biblija napovedala ,novo zemljo‘, novo človeško družbo v kateri »prebiva pravičnost« (2. Petrov 3:13). V Razodetju 21:4 nam Božja beseda še pove, da bo Bog v svojem novem svetu »obrisal . . .vse solze z njihovih oči [z oči človeštva], in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več« (EI). Zato je Jezus o tem prihajajočem novem svetu na zemlji lahko govoril kot o »raju« (Luka 23:43).
8. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova izpolnil svoj namen?
8 Jehova je vsemogočen in vsemoder Stvarnik vesolja, zato nihče ne more pokvariti njegove namere. »Gospod nad vojskami je takole prisegel: Resnično kakor sem se namenil, tako se zgodi; kakor sem sklenil, tako se izvrši.« (Izaija 14:24, EI) Če torej Jehova pravi, da bo to zemljo spremenil v raj, naseljen s popolnimi ljudmi, se bo to tudi zgodilo. Jezus je rekel: »Srečni krotki, ker bodo dobili zemljo v dediščino.« (Matej 5:4, Janko Moder, v NW 5:5; Primerjaj Psalm 37:29.) V izpolnitev te obljube smo lahko povsem prepričani. Za to lahko tvegamo celo naše življenje.
Zaupali so Jehovu
9. Kaj je storil Abraham, s čimer je pokazal svoje zaupanje v Jehova?
9 V preteklosti so mnogi bogaboječi ljudje tvegali svoje življenje za Božji namen z zemljo, saj so bili prepričani, da ga bo Bog izpolnil. Bogu so zaupali in svoje življenje osredinili v izpolnjevanje njegove volje, čeprav je bilo morda njihovo spoznanje omejeno. Za zgled si vzemimo Abrahama, ki je živel približno 2.000 let pred Jezusovim življenjem na zemlji in veliko prej, preden se je začela pisati Biblija. Zaupal je Jehovu, da bo izpolnil svoje obljube. O Stvarniku se je verjetno učil od zvestega prednika Sema, katerega je poučeval Noe. Ko je Bog Abrahamu naročil, naj se preseli iz bogatega kaldejskega Ura v neznano in nevarno kanaansko deželo, je tako tudi naredil; ta očak je namreč vedel, da lahko zaupa Jehovu (Hebrejcem 11:8). Jehova mu je še povedal: »Storil te bom v narod velik.« (1. Mojzesova 12:2)
10., 11. Zakaj je bil Abraham pripravljen darovati svojega edinorojenca Izaka?
10 Kaj pa se je zgodilo, ko se je Abrahamu rodil Izak? Jehova mu je razodel, da bo po Izakovih potomcih iz njega prišel velik narod (1. Mojzesova 21:12). Tako je morda bilo videti protislovno, ko je Jehova rekel Abrahamu, da bi preizkusil njegovo vero, naj žrtvuje sina Izaka (1. Mojzesova 22:2). Kljub temu je Abraham s popolnim zaupanjem v Jehova, naredil vse potrebno, da to izpolni, vzel je celo nož, da bi zaklal Izaka. V zadnjem trenutku je Jehova poslal angela, da je zadržal Abrahama (1. Mojzesova 22:9-14).
11 Zakaj je bil Abraham tako poslušen? List Hebrejcem 11:17-19 odkriva: »Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube, kateremu se je govorilo: ,V Izaku se ti bo imenovalo seme‘, ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega.« V Listu Rimljanom 4:20, 21 piše podobno: »Glede na obljubo Božjo pa [Abraham] ni dvomil v nejeveri, . . . je bil popolnoma prepričan, da ima [Bog] moč tudi storiti, kar je obljubil.«
12. Kako je bil Abraham za svojo vero nagrajen?
12 Abraham ni bil nagrajen le s tem, da je Izak ostal živ in da je iz njega izšel ,velik narod‘, temveč še drugače. Bog mu je rekel: »In blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:18) Kako? Tako, da bo po rodu Abrahamovih potomcev prišel kralj Božjega nebeškega kraljestva. To kraljestvo bo dokončno zdrobilo Satanov hudobni svet (Daniel 2:44; Rimljanom 16:20; Razodetje 19:11-21). Potem se bo na očiščeni zemlji pod kraljevsko vlado po vsem svetu razširil raj, ljudje iz ,vseh narodov‘, ki izpolnjujejo Božjo voljo pa bodo uživali v popolnem zdravju in večnem življenju (1. Janezov 2:15-17). Abraham je o kraljestvu imel le omejeno spoznanje, toda kljub temu je zaupal Bogu in se veselil ustanovitve kraljestva (Hebrejcem 11:10).
13., 14. Zakaj je Job zaupal Bogu?
13 Več stoletij kasneje, med 17. in 16. stoletjem pr. n. š., je na področju današnje Arabije živel Job. Tudi on je živel pred začetkom pisanja Biblije. Job »je bil brezgrajen in pravičen, bal se je Boga in se vzdrževal hudega.« (Job 1:1, EI) Ko ga je Satan napadel z ostudno boleznijo, ki je povzročala bolečine, ta zvesti mož, kljub težki preizkušnji »ni izrekel nobene pregrešne besede« (Job 2:10, The New English Bible). Job je zaupal Jehovu. Čeprav sploh ni poznal podrobnosti o tem, zakaj mora toliko trpeti, je tvegal svoje življenje za Boga in njegove obljube.
14 Job je vedel, da četudi umre, ga bo Bog nekega dne z vstajenjem povrnil v življenje. Svoje upanje je odkril, ko je rekel Bogu Jehovu: »O da bi me shranil v šeolu [grobu], . . . mi določil rok, in potem se me spomnil! (Ko človek umre, bo li spet živel?) . . . Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril.« (Job 14:13-15) Čeprav je Job hudo trpel, je pokazal zvestobo v Jehovovo vrhovnost, ko je rekel: »Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje.« (Job 27:5)
15. Kako je David izrazil svoje zaupanje v Jehovov namen?
15 Kakšnih šest stoletij za Jobom in približno tisoč let pred Jezusovim prihodom na zemljo, je svoje zaupanje v novi svet izrazil David. V psalmih je rekel: »Čakajoči pa GOSPODA bodo podedovali deželo. Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, . . . Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru. Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« David je trdno upal, zato je rotil: »Upaj v GOSPODA . . . In razveseljuj se v GOSPODU in on ti dá, česar želi srce tvoje.« (Psalm 37:3, 4, 9-11, 29)
16. Kakšno upanje je imel »velik oblak prič«?
16 Skozi vsa stoletja so zvesti možje in žene enako upali na večno življenje na zemlji. Sestavljajo »velik oblak prič«, ki so dobesedno tvegale svoja življenja za Jehovove obljube. Mnogi od teh staroveških Jehovovih prič so bili zaradi svoje vere mučeni in ubiti, »da zadobe boljše vstajenje«. Kako? Bog jih bo v novem svetu nagradil z boljšim vstajenjem in obetom na večno življenje (Janez 5:28, 29; Hebrejcem 11:35; 12:1, EI).
Krščanske priče zaupajo v Boga
17. Kako trdno so kristjani prvega stoletja zaupali Jehovu?
17 Nadaljnje podrobnosti o kraljestvu in njegovem vladanju zemlji je Jehova razodel v prvem stoletju n. š. novo ustanovljeni krščanski občini. Jehovov duh je na primer navdihnil apostola Janeza k zapisu, da bo tistih, ki se bodo pridružili Jezusu Kristusu v nebeškem kraljestvu, 144.000. To bodo zvesti Božji služabniki, ki so bili »odkupljeni izmed ljudi« (Razodetje 7:4; 14:1-4). V nebesih bodo s Kristusom »kraljevali« zemlji (Razodetje 20:4-6). Kristjani prvega stoletja so neomajno zaupali Jehovu, da bo izpolnil svoj namen v zvezi z nebeškim kraljestvom in njegovim zemeljskim področjem; za svojo vero so bili pripravljeni dati življenje. In mnogi so to tudi storili.
18. Kako današnje Jehovove priče posnemajo svoje predhodnike iz davnine?
18 Skoraj pet milijonov Jehovovih prič ima danes enako zaupanje v Boga kakor njihovi predhodniki, ki so živeli stoletja pred njimi. Te današnje Priče so prav tako tvegale svoje življenje za Božje obljube. Predale so se Bogu, svojo vero pa utrjujejo s celotno Biblijo (2. Timoteju 3:14-17). Sodobne Jehovove priče posnemajo Jezusove sledilce iz prvega stoletja, ki so izjavili, da bodo ,Boga . . . bolj poslušali nego ljudi‘ (Dejanja apostolov 5:29). V tem stoletju so bile mnoge od teh krščanskih Prič kruto preganjane. Nekatere so zaradi njihove vere celo usmrtili. Drugi pa so umrli zaradi bolezni, nezgode ali starosti. Kljub temu so, kakor zveste priče v preteklosti, zaupali Bogu, vedeli so, da jim bo v svojem novem svetu z vstajenjem vrnil življenje (Janez 5:28, 29; Dejanja apostolov 24:15; Razodetje 20:12, 13).
19., 20. Kaj spoznamo o biblijski prerokbi za naše dni?
19 Jehovove priče doumevajo, da je bilo njihovo zbiranje iz vseh narodov v svetovno bratovščino že davno napovedano v biblijski prerokbi (Izaija 2:2-4; Razodetje 7:4, 9-17). Jehova jih uporablja za izvrševanje svetovnega oznanjevalskega dela: za zbiranje še drugih ljudi iskrenega srca v njegovo milost in pod njegovo zaščito (Pregovori 18:10; Matevž 24:14; Rimljanom 10:13). Vsi ti popolnoma zaupajo Jehovu, saj vedo, da jih bo skoraj privedel v svoj čudoviti novi svet (Primerjaj 1. Korinčanom 15:58; Hebrejcem 6:10.).
20 Biblijske prerokbe odkrivajo, da je Satanov svet od pomembnega 1914. leta, zdaj že skoraj 80 let, v svojih zadnjih dneh. Ta svet se približuje svojemu koncu (Rimljanom 16:20; 2. Korinčanom 4:4; 2. Timoteju 3:1-5). Jehovove priče so spoznale, da bo Božje kraljestvo kmalu prevzelo popoln nadzor nad vsemi zemeljskimi zadevami in zato so pogumne. Bog bo popolnoma odstranil slab položaj v katerem je zemlja že toliko stoletij, ko bo ta sedanji hudobni svet pokončal in vpeljal svoj pravični novi svet (Pregovori 2:21, 22).
21. Zakaj smo lahko kljub sedanjim težavam veseli?
21 Potem bo Bog skozi vso večnost zelo lepo skrbel za nas, obsul nas bo z blagoslovi, ki bodo veliko več kot le povrnili škodo za vse bolečine prizadejane v preteklosti. V novem svetu bomo doživeli toliko dobrega, da bodo naše prejšnje težave izginjale iz spomina. Kako tolažilno je vedeti, da bo Jehova takrat ,odprl svojo roko in nasitil vse, karkoli živi‘ (Psalm 145:16; Izaija 65:17, 18).
22. Zakaj naj zaupamo Jehovu?
22 Zvesto človeštvo bo v novem svetu lahko videlo izpolnitev besed iz Lista Rimljanom 8:21: »Da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.« Videli bodo izpolnitev molitve, katero je Jezus naučil moliti svoje sledilce: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10) Zato popolnoma zaupaj v Jehova, saj se njegova zanesljiva obljuba glasi: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29)
Kako bi odgovoril?
◻ Kakšen je Jehovov namen z ljudmi in zemljo?
◻ Zakaj Bog dovoljuje slabe razmere na zemlji?
◻ Kako so zvesti ljudje v preteklosti dokazali svoje zaupanje v Jehova?
◻ Zakaj današnji Božji služabniki zaupajo Jehovu?
[Slika na strani 16]
Bog je ustvaril ljudi, da bi večno živeli v sreči na rajski zemlji
[Slika na strani 18]
Abraham je zaupal v Jehovovo sposobnost obujanja mrtvih