Zadržite jezo, da se ne boste spotaknili
»GLOBOKO vdihni!« »Štej do deset!« »Ugrizni se v jezik!« Ali vam je to kaj znano? Morda si kaj takega kdaj recitirate zato, da bi pomirili notranjo razburjenost. Nekateri ljudje skušajo izbruh jeze preprečiti tako, da gredo na sprehod. To so preprosti načini za obvladovanje jeze in ohranjanje medsebojnih odnosov.
Zadnja leta pa so mnogi zmedeni zaradi nasprotujočih si nasvetov strokovnjakov glede tega, ali naj bi jezo nadzorovali oziroma potlačili ali ne. Nekateri psihologi na primer zagovarjajo teorijo, da, »če se boste potem bolje počutili«, dajte duška svoji jezi. Drugi opozarjajo, da so redni izbruhi jeze »večji napovedovalec, da bo človek umrl mlad, kakor drugi nevarni dejavniki, kot so kajenje, visok krvni pritisk in visok holesterol«. Božja Beseda jasno izjavlja: »Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.« (Psalm 37:8) Zakaj Biblija daje tako določen nasvet?
Nenadzorovana čustva vodijo k nenadzorovanim dejanjem. To je postalo očitno že zelo zgodaj v človeški zgodovini. Beremo lahko: »Raztogoti se Kajn silno in upade obličje njegovo.« Kam ga je to pripeljalo? Jeza ga je tako prevzela in nadvladala, da je zakrknil srce pred Jehovovim opominom, naj se obrne k dobremu. Kajna je nebrzdana jeza vodila v hud greh – umoril je svojega brata. (1. Mojzesova 4:3–8)
Nekaj podobnega se je polotilo prvega Izraelovega kralja Savla, ko je slišal, kako hvalijo Davida. »Žene odpevajo druga drugi med godbo, govoreč: Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč! Tedaj se Savel silno razsrdi in šteje za zlo to besedo.« Savlovemu razmišljanju je jeza tako zagospodovala, da je v tej poskusil Davida kar nekajkrat umoriti. Čeprav se je David z njim skušal zbližati, se slednji ni bil pripravljen prizadevati za mirom in spravo. Nazadnje je popolnoma izgubil Jehovovo naklonjenost. (1. Samuelova 18:6–11; 19:9, 10; 24:1–21; Pregovori 6:34, 35)
Ko se kdo prepusti nenadzorovani jezi, bo neogibno izrekel in naredil kaj, kar bo ranilo vse vpletene. (Pregovori 29:22) Kajn in Savel sta se razjezila, ker sta bila vsak po svoje ljubosumna in zavistna. Z jezo se lahko kdo odzove seveda na marsikaj. Iskra, ki izzove izbruh, je lahko kaka neupravičena graja, žalitev, nesporazum ali krivično ravnanje.
Kajnov in Savlov zgled kaže, da sta oba imela hudo skupno pomankljivost. Kajnovi daritvi je očitno manjkala motivacija vere. (Hebrejcem 11:4) Savla pa sta neposlušnost do Jehovovih izrecnih zapovedi in njegovo samoopravičevanje vodila do izgube Božje naklonjenosti in Njegovega duha. Oba moža sta očitno pretrgala svoj odnos z Jehovom.
Primerjajte ta stališča s stališčem Davida, ki bi bil lahko upravičeno jezen zaradi Savlovega ravnanja z njim. Vendar se je David obvladoval. Zakaj? Dejal je: »GOSPOD me obvaruj, da ne storim te stvari gospodu svojemu, maziljencu GOSPODOVEMU.« David je imel jasno v mislih svoj odnos z Jehovom, in to je vplivalo na njegovo ravnanje s Savlom. Stvari je ponižno prepustil v Jehovove roke. (1. Samuelova 24:6, 15)
Da, znamenja nenadzorovane jeze so resna stvar. Apostol Pavel je opozarjal: »Jezite se, a ne grešite!« (Efežanom 4:26) Pravična jeza sicer ima svoje mesto, vendar je nevarnost, da bi nam ta lahko postala kamen spotike, stalno navzoča. Nič presenetljivega torej ni, da se srečujemo z izzivom nadzorovanja naše jeze. Kako smo pri tem lahko uspešni?
Najprej tako, da razvijamo trden odnos z Jehovom. On vas spodbuja, da mu odkrijete svoje srce in misli. Razodenite mu svoje tegobe in skrbi ter ga prosite za mirno srce, da bi obvladali jezo. (Pregovori 14:30) Bodite prepričani, da so »oči Gospodove [. . .] obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam«. (1. Petrov 3:12)
Molitev vas lahko oblikuje in vodi. Kako? Korenito lahko vpliva na vaše ravnanje z drugimi. Spomnite se na to, kako z vami ravna Jehova. Sveto pismo pravi, da nam Jehova »ne dela [. . .] po grehih naših«. (Psalm 103:10) To, da ste pripravljeni odpuščati, je bistveno, da bi vas »ne okanil satan«. (2. Korinčanom 2:10, 11) Molitev nadalje prispeva k temu, da odprete srce vodstvu svetega duha, ki lahko spremeni močno ukoreninjene življenjske vzorce. Jehova z veseljem daje ‚mir, ki presega ves razum‘ in ta vas lahko reši iz oklepa jeze. (Filipljanom 4:7)
Zraven molitve pa moramo redno preiskovati Sveto pismo, da bi ‚umeli, kaj je volja Gospodova‘. (Efežanom 5:17; Jakob 3:17) Če vam je težko nadzorovati jezo, se trudite doumeti, kako o stvari razmišlja Jehova. Preglejte svetopisemske stavke, ki se posebej nanašajo na nadzorovanje jeze.
Apostol Pavel nas spominja na naslednjo pomembno stvar: »Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Svoje misli in dejanja osredotočite na to, da delate dobro drugim. Ob takšni zdravi, pozitivni dejavnosti se boste bolje znali vživeti v občutke drugih in jim laže zaupali ter ublažili nesporazume, ki se lahko hitro končajo v jezi.
Psalmist je dejal: »Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje kaka krivica nad menoj. Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike.« (Psalm 119:133, 165) To lahko velja tudi za vas.
[Okvir na strani 9]
UKREPI ZA NADZOROVANJE JEZE
□ Molite k Jehovu. (Psalm 145:18)
□ Vsak dan preiskujte Sveto pismo. (Psalm 119:133, 165)
□ Stalno bodite zaposleni z dejavnostmi, ki so vredne truda. (Galatom 6:9, 10)